Tiskane izdaje
Kanonizacijo bo opravil papež Frančišek, prvi papež po več desetletjih, ki Lucije ni poznal in ni sodeloval pri ustvarjanju mitološke zgodbe o Fatimi, ki velja za teološko, a tudi za politično tvorbo dvajsetega stoletja. Sprejel pa je tezo o treh skrivnostih Fatime, ki naj bi jih »gospa v belem« razložila pastircem, Luciji pa naložila, naj se nauči brati in pisati ter sporočilo posreduje naprej.
Sporočila iz Fatime, ki so napovedala apokalipso 20. stoletja, spopad s komunizmom in atentat na škofa v belem, se pravi papeža (to je bilo razodeto šele po atentatu na Janeza Pavla II.), so v Cerkvi priznali za čudež že leta 1930, potem pa jih teološko razlagali do današnjih dni. Trinajsti dan v mesecu so naredili za poseben dan, na ta dan so se dogajala prikazovanja, tudi atentat na Wojtylo je bil trinajstega, danes, trinajstega, je Frančišek v Fatimi.
Fatima in politična realnost vsakega obdobja
Ker je bila zgodba o Fatimi zelo povezana s politično realnostjo vsakega obdobja, so tudi v Vatikanu prilagajali njene poudarke vsakokratnim odnosom na mednarodnem prizorišču. V času zbliževanja z evropskim vzhodom so omilili poudarke boja proti komunizmu, v času cerkvene notranje krize po drugem vatikanskem koncilu pa posebej poudarjali tretjo skrivnost, atentat na papeža.
Foto: Pedro Nunes/Reuters
Čeprav so se s čudežem iz Fatime papeži ukvarjali tudi že prej, vsak po svoje v svojem mednarodnem političnem trenutku, je Frančišek šele tretji papež na uradnem obisku na Portugalskem. Prvi je bil Pavel VI., Janez Pavel II. je šel v Fatimo kar trikrat, v Marijino krono je dal vdelati tudi kroglo, ki je končala v njegovem telesu. Tam je bil še Benedikt XVI., ki je kmalu po tem odstopil.
S pastirico Lucijo se je leta 1977 v Coimbri, kjer je živela v klavzuri, srečal tudi Albino Luciani, poznejši papež Janez Pavel I. Razširile so se govorice, da je pri njej izvedel, da bo izvoljen za papeža in da bo njegov mandat izjemno kratek. Eugenio Pacelli, papež Pij XII., pa je trdil, da je v vatikanskih vrtovih nekega trinajstega v mesecu doživel ponovitev zadnjega prikazovanja Marije, ko je tri pastirčke v Fatimi že spremljala množica vernikov in se je ob dežju sonce vrtelo na nebu.
Ko so se podobne stvari kot v Fatimi desetletja pozneje dogajale v Hercegovini, v Međugorju, teološka znanost ni znala splesti podobno uspešne zgodbe. Međugorje še vedno ni priznano, kakor je Fatima, pa čeprav tudi ta kraj privablja na tisoče romarjev in je postal veliko turistično središče z veliko delovnimi mesti.
Dva tisoč duhovnikov, pol milijona vernikov
Fatima je največje evropsko romarsko središče, Portugalci jo znajo tudi primerno tržiti. Te dni, ob stoti obletnici treh pastircev in gospe v belem, so cene v hotelih poskočile na tisoč evrov in več za noč. Večina romarjev, ki prihajajo zadnje desetine kilometrov do romarskega središča kar peš, pa prenočišča pač ne bo našla, saj za kaj tako luksuznega nimajo denarja.
Foto: Rafael Marchante/Reuters
Papež Frančišek je na zastraženo Portugalsko prispel že včeraj, pričakal ga je predsednik Marcelo Rebelo de Sousa, opravila sta državniške dolžnosti v letalskem oporišču Monte Real, potem pa so Bergoglia s helikopterjem odpeljali v bližnjo Fatimo. Nočno mašo je vodil državni tajnik Pietro Parolin, ki se je zadnje dni izkazal z nekaj jasnimi in odličnimi razlagami čudežev iz Fatime, pri tem pa zavrnil izmišljanje vedno novih zgodb.
Špekulacije o Fatimi so odveč, je dejal Parolin, ki velja za papeževega najtesnejšega sodelavca v vatikanski državni upravi. Fatima nam je povedala, kar nam je hotela, vsakršne dodatne razlage so nepotrebne špekulacije. Sporočilo Fatime je temeljno sporočilo krščanstva: »Jezus je vstal, Jezus je živ, Jezus je gospod zgodovine.« Nekateri italijanski vatikanisti so namreč spomnili na besede odstopljenega papeža Benedikta XVI., da preroška zgodba Fatime sploh še ni končana.
