Francoski jedrski park ostaja največji na stari celini

Na lestvici evropskih držav se po pridobivanju električne energije iz obnovljivih virov Francija postavlja komaj na 16. mesto.

Objavljeno
25. april 2016 19.20
Mimi Podkrižnik
Mimi Podkrižnik

Tudi v Franciji je cilj - po zakonu o energetski tranziciji, ki so ga potrdili lani poleti - zmanjšati porabo električne energije,­ se boriti proti emisijam toplogrednih plinov in povečati delež obnovljivih virov. Na poti v zeleno prihodnost naj bi v treh letih odprli okrog 100.000 novih delovnih mest in se vsaj nekoliko odmaknili tudi od jedrske zgodbe. Francoski jedrski park ostaja ta čas največji na stari celini.

Socialist François Hollande je pred petimi leti, še kot kandidat za predsednika države, na področju energetike obljubljal veliko.

Nikoli ni rekel (tako kot je govorila protikandidatka na levici Martine Aubry, denimo), kako naj bi Francija kmalu zaprla vse jedrske centrale, ampak naj bi do leta 2025 delež jedrske energije znižali (s 77 odstotkov leta 2014) na 50 odstotkov oziroma naj bi bil do leta 2030 delež energije iz obnovljivih virov najmanj 32-odstotni. Jedrsko zgodbo, ki je osrednja od začetka osemdesetih let preteklega stoletja, naj bi, kot je predvolilno obljubljal Hollande, končali šele v 40 ali 50 letih. Ali drugače: novembra 2011 je govoril o zaprtju 24 od 58 jedrskih reaktorjev. Med njimi so številni starejši od 30 let, zaradi česar ni manjkalo polemik s francoskimi zelenimi, s katerimi so socialisti zdaj v vladi. In kakšna je slika po štirih letih Hollandove taktirke? Slaba, obljube so bile prazne.

Lani so obnovljivi viri predstavljali 17,4 odstotka električne proizvodnje v Franciji (70 odstotkov zagotavljajo vodni viri), medtem ko je bil jedrski delež še vedno 76,3-odstotni, več kot 6 odstotkov električne energije pa so ustvarili iz fosilnih goriv. Na lestvici evropskih držav je po pridobivanju električne energije iz obnovljivih virov Francija komaj na 16. mestu, a je že bila na 11. Kakor pri drugih temah je predsednik Hollande tudi pri jedrski problematiki razočaral Francoze ...

Ni videti, da bi lahko dosegli cilj, zastavljen do leta 2025, niti da bi do konca letošnjega leta zaprli jedrsko centralo Fessenheim v Alzaciji; deluje že od leta 1978. Morda bodo uradni postopek zaprtja resda izpeljali še v mandatu sedanjega predsednika, kar pomeni, da se centrala ne bo ustavila pred letom 2018; o zaprtju drugih pa sploh ni govora.

Načrt o jedrski poti Francije naj bi, kot je pred časom povedala ministrica za okolje Ségolène Royal, predstavili najpozneje na začetku julija. Pričakovati je, da bodo odločitev o zaprtju 17 do 20 reaktorjev sprejeli šele po letu 2019, ko Hollande, zelo verjetno, ne bo več v Elizeju.