Intifada na berlinskih ulicah

Migranti prinašajo v Nemčijo bližnjevzhodne konflikte in navade, tudi sovraštvo do judov.

Objavljeno
14. december 2017 07.00
Posodobljeno
14. december 2017 07.00
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin

Berlin – Nemci, ki se zavedajo­ teže svoje zgodovine, so z ­grozo opazovali zažiganje­ ­judovske Davidove zvezde pred Brandenburškimi vrati­ in drugje v prestolnici. Palestinski in drugi demonstranti­ proti ameriškemu priznanju Jeruzalema­ kot prestolnice Izraela so sicer­ zažigali izraelske zastave, a dedinjo Hitlerjevega holokavsta, ki se zaveda svoje krivde, kljub temu pretresa sovraštvo številnih priseljencev do vsega judovskega.

Nemška politika in večinska javnost zavračata priznanje Jeruzalema kot prestolnice Izraela, a so kljub temu oboji pretreseni zaradi izbruhov sovraštva do te države iz vrst arabskih in nekaterih drugih muslimanskih migrantov. Med nedavnimi demonstracijami so nekateri med temi vpili »Smrt Judom!« in nešteti Nemci, ki niso pozabili nacističnih grozodejstev nad milijoni judovskih sodržavljanov, se zdaj sprašujejo, kaj so dobili v svojo državo z množico muslimanskih migrantov popolnoma drugačne socializacije.

Celo socialdemokratski zunanji minister Sigmar Gabriel, s katerim se aprila zaradi obiska nasprotnikov naseljevanja izraelski premier­ Benjamin Netanjahu ni hotel srečati, »kljub razumljivi kritiki odločitve ZDA« odločno zavrača zažiganje izraelskih zastav, podžiganje sovraštva do Judov in dvom o pravici Izraela do obstoja. Enako ali še bolj odločno so ekscese na palestinskih demonstracijah obsodili drugi vidni nemški politiki s krščanskodemokratsko prvakinjo Angelo Merkel vred. Opozorili so tudi, da je za Nemčijo obstoj Izraela­ državna vrednota.

Obstoj paralelnih družb

»Čeprav so od tedaj minila desetletja, ne moremo ubijati Judov, potem pa povabiti v državo na milijone njihovih najhujših sovražnikov,« je nedavno poudaril sloviti Chanelov kreator Karl Lagerfeld. Deset demonstrantov, ki jih je prijela policija, pa lahko računa na mile ali sploh nikakršne kazni. Predsednik sindikata nemških policistov Rainer Wendt je zahteval ostrejšo zakonodajo. Opozoril je, da se je število nevarnih islamistov v zadnjih letih potrojilo, saj mnogi med njimi prav v Nemčiji iščejo zatočišče.

»Takšne demonstracije kažejo na obstoj paralelnih družb,« je v istem časopisu komentirala izbruhe sovraštva do judovskih someščanov Franziska Giffey, socialdemokratska županja berlinskega okraja Neukölln, kjer živi veliko muslimanskih priseljencev in je bilo v minulih dneh tudi več demonstracij. »V več kot tridesettisočglavi arabski skupnosti v Neuköllnu je bližnjevzhodni konflikt nenehno prisoten. S pomočjo satelitske televizije in interneta je prenesen neposredno v neuköllnske dnevne dobe in je tudi tema na tamkajšnjih šolskih dvoriščih.« A celo v »meščanskem« Steglitzu judovski starši izpisujejo iz državnih šol otroke, saj ti med muslimanskimi sošolci pogosto niso več varni.

Tudi Nemčija kritizira Izrael, a se tudi zaveda, da vrsta arabskih in muslimanskih držav izprašuje njegovo pravico do obstoja, najbolj avtoritarne med njimi pa s propagando proti demokratični judovski državi prikrivajo lastne družbene­ pomanjkljivosti. V Berlinu se bojijo, da protijudovska stališča zdaj prinašajo v Nemčijo številni begunci in migranti. Časopis Bild je objavil raziskavo raziskovalca antisemitizma z univerz v Potsdamu in Indiani Güntherja Jikelija med priseljenci iz Sirije in Iraka, ki kaže na globoko sovraštvo do Izraela in judovstva med njimi.

Na vprašanje, ali se jim zdi obstoj Izraela nekaj slabega, je veliko vprašanih odgovorilo pritrdilno, nekaj jih je zaradi holokavsta celo hvalilo Adolfa Hitlerja.

Glas proti antisemitizmu

Vrsta vprašanih iz omenjene razi­skave se vendarle sprašuje, ali ni njihovo stališče do Izraela rezultat dolgoletne propagande sirskega režima, enega tistih, ki so po drugi svetovni vojni vojaško napadli judovsko državo. Tudi državna sekretarka mesta Berlin za državljansko angažiranje Sawsan Chebli je zahtevala od muslimanov, naj dvignejo glas proti antisemitizmu. Hči v Izraelu rojenih Palestincev to šteje za državljansko dolžnost, čeprav je v pogovoru za Die Welt povedala, da je njena mama ob odločitvi ameriškega predsednika Donalda Trumpa jokala. Vendar je socialdemokratska političarka kljub temu prepričana, da pri vsej kritiki do Trumpove odločitve nič ne opravičuje sovraštva in nasilja do Judov.

Več samokritike je zahteval od muslimanov tudi islamski teolog Abdel-Hakim Ourghi, eden od ustanoviteljev liberalne berlinske mošeje, imenovane po srednjeveškem filozofu Ibn Rušdu ter nemškem dramatiku in pisatelju Johannu Wolfgangu von Goetheju. Čeprav s tem tudi sam veliko tvega, islamski teolog zahteva intenziven dialog med političnimi strankami in predstavniki različnih verstev. V prispevku za časopis Süddeutsche Zeitung je posvaril pred molkom o »neprijetnih resnicah« v strahu pred besom muslimanske manjšine, saj se s tem po njegovem prepričanju samo še bolj etablira »konservativni islam, ki ni združljiv s sekularno in pluralistično ureditvijo ter njenimi vrednotami«. Številni muslimani se ob vsaki najmanjši kritiki čutijo prizadete v svoji »verski časti«, je poudaril islamski teolog.