Tiskane izdaje
Kljub temu, da je vlada Therese May v preteklosti večkrat zavrnila ugibanja o tem, ali bi lahko tuje države vplivale na izid lanskega referenduma o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije, ta še kar naprej krožijo po Westminstru.
Danes objavljeno poročilo parlamentarnega odbora za javno upravo in ustavne zadeve ne navaja nobenih dokazov o tem, da je bil referendumski proces kompromitiran s strani tujih vlad oziroma obveščevalnih služb. A njegova vsebina je vseeno zbudila precej zanimanja otoških medijev in javnosti. Člani odbora so v poročilu izrazili »globoko zaskrbljenost« glede možnosti, da je bilo zgodovinsko glasovanje, tako kot volitve v nekaterih zahodnih državah, tarča tujega vmešavanja. Svojo pozornost so osredotočili na konkreten dogodek, ki je lani, v izteku referendumske kampanje, dvignil precej prahu, vendar ne zaradi strahu pred vmešavanjem tuje, temveč domače politike.
Napad, skrit v napaki
7. junija se je zrušila vladna stran za registracijo udeležbe na referendumu o izstopu iz EU. Incident se je zgodil dve uri pred iztekom zakonsko določenega roka za registracijo, domnevno zaradi nenadnega izjemnega povečanja obiska strani, in nemudoma povzročil bojazen, da se mnogo ljudi, ki so na prijavo čakali vse do zadnjega dne, ne bo moglo udeležiti referenduma. V izogib morebitnim očitkom o nelegitimnosti glasovanja se je vlada premiera Davida Camerona odločila podaljšati prijavno obdobje za dva dni. Toda nanjo se je vseeno vsul plaz kritik, tokrat s strani evroskeptikov, ki so odločitev razumeli kot poskus vplivanja na višino volilne udeležbe. Pričakovalo se je, da bodo podaljšanje obdobja izkoristili predvsem mladi, za katere je veljajo splošno prepričanje, da so bolj proevropsko usmerjeni in da bo to tehtnico nagnilo v prid obstanku države v EU.
Parlamentarni odbor je v poročilu zapisal, da ne more izključiti možnosti, da zrušenje strani ni bilo posledica povečanega obiska, temveč ravnanja tujih hekerjev. Čeprav ni neposrednih dokazov o vmešavanju tretje strani, po navedbah avtorjev poročila obstajajo indikacije o tem, da je pri zrušenju strani dejansko šlo za kibernetični napad, za tako imenovano porazdeljeno zavrnitev storitve (DDOS). Po pisanju Financial Timesa je v takšnih napadih vključenih več računalniških sistemov, s pomočjo katerih hekerji preplavijo svojo tarčo z zahtevami do te mere, da jih ta ne more več normalno obravnavati. Sistem se posledično zruši. »Ne moremo izključiti možnosti, da je prišlo do [napada] s pomočjo virusov, čeprav ne verjamemo, da je imelo to kakršen koli dejanski učinek na izid referenduma,« je zapisal odbor.
Razlika v pristopu
Poslanci v poročilu med drugim tudi niso želeli ugibati, kdo bi lahko stal za domnevnim napadom. Logični kandidatki sta Rusija in Kitajska, ki sta bili že večkrat obtoženi tovrstnih dejanj. Obe državi delovanje v kibernetičnem prostoru po navedbah odbora razumeta drugače kot zahodne države, ki se osredotočajo predvsem na tehnično in računalniško plat. »Pristop, ki ga uporabljata, temelji na razumevanju množične psihologije in načinu izkoriščanja posameznikov,« to pa ima jasne posledice za vmešavanje v volitve in referendume, navaja poročilo.
Britanska vlada včeraj ni želela na nikakršen način prilivati olja na ogenj in spodbujati ugibanj o tem, ali se je na seznamu tarč kibernetičnih napadov lani znašlo tudi Združeno kraljestvo. Na Downing Streetu so ponovili, da je do zrušenja registracijske spletne strani prišlo zaradi povečanega obiska tik pred iztekom roka za prijavo, kar je običajen pojav. »Nobenih dokazov ni, da je šlo za [tuje] vmešavanje,« je poudarila predstavnica vlade.
Čeprav naj bi bila nevarnost neposrednega vmešavanja drugih držav v britanske volitve po zagotovilih vlade majhna, so Theresa May in njeni ministri v zadnjih mesecih sprejeli več ukrepov za zaščito integritete britanske demokracije, je nedavno poročal londonski Times. Cilj ukrepov je preprečiti različne vrste sovražnih dejanj, med njimi širjenje lažnih novic. Britanske obveščevalne službe so medtem začele preverjati omrežja političnih strank, da bi ugotovile, ali ta lahko prenesejo kibernetične napade.
Svetla izjema?
Združeno kraljestvo je tako kot mnoge druge zahodne države po besedah predstavnikov obveščevalnih služb na dnevni ravni tarča hekerskih napadov večjih in manjših razsežnosti. Tudi zato nekateri dvomijo v to, da je bil referendum o izstopu iz EU, največji politični dogodek v britanski povojni zgodovini, v tem pogledu izvzet iz realnosti. Laburistični poslanec Ben Bradshaw, ki je vlado večkrat pozval k razkritju morebitnih dokazov o vmešavanju, a pri tem ni prišel daleč, je neodzivnost ministrov v intervjujih opisal kot »sumljivo«, rekoč, da vlada »očitno ve več, kot je pripravljena povedati«.
Če so Bradshawvovi sumi upravičeni, se najverjetnejši vzrok za tišino skriva v dejstvu, da je referendum, kljub temu da je država že začela postopek za izstop iz EU, na Otoku še vedno občutljiva tema. Nič nenavadnega ne bi bilo, če bi britanska vlada informacije zadrževala iz strahu pred tem, da bi tovrstna razkritja lahko diskreditirala njegovo legitimnost, s tem pa tudi rezultat.
