Kosovski konflikt: Premalo politične volje za preiskavo vseh zločinov

Varnostni svet ZN bo najverjetneje ustanovil posebno ­sodišče za vojne zločine, ki ni dobilo zelene luči v kosovski skupščini. Da je treba že petič­ preiskati vojne zločine OVK, odločno vztrajata Washington­ in Bruselj, proti pa se še ni ­izrekel nihče izmed ­velikih igralcev.

Kosovski parlament ni podprl ustavnih sprememb, potrebnih za ustanovitev posebnega sodišča za vojne zločine. Sodišče bi preiskovalo vojne zločine in zločine proti človečnosti med in po konfliktu na Kosovu v letih med 1998 in 2000, ki naj bi jih storila nekdanja Osvobodilna vojska Kosova (OVK). Za potrditev ustavnih sprememb je treba pridobiti dvotretjinsko večino najmanj 81 od skupno 120 poslancev in dve tretjini glasov 20 poslancev manjšinskih skupnosti. Od 116 navzočih poslancev jih je glasovalo 84. Od teh jih je 75 podprlo ustavne spremembe, sedem jih je glasovalo proti, dva pa sta se vzdržala glasovanja.

Vodja kosovske diplomacije Hashim Thaçi je pred glasovanjem opozoril poslance, da bo posebno sodišče za preiskavo vojnih zločinov OVK ustanovil Varnostni svet ZN, če bo parlament glasoval proti ustavnim spremembam. Poudaril je, da gre za obtožbe, s katerimi so se ukvarjali Unmik, haaško sodišče, Eulex in lokalna sodišča. Čeprav se je mogoče vprašati, zakaj bo mednarodna skupnost porabila okoli 300 milijonov evrov, da bo že petič preiskovala, ali so posamezniki iz OVK storili vojne zločine ali ne, je Thaçi še menil, da je treba razčistiti nepravično etiketiranje na račun OVK. Po večurni razpravi in glasovanju je razočaran ocenil, da so poslanci, ki so glasovali proti zaradi ignorance in lažnega patrio­tizma, storili napako v škodo ­državnih interesov.

Kosovski premier Isa Mustafa je izjavil, da si bo Kosovo prizadevalo izpolniti mednarodne obveznosti, povezane z oblikovanjem posebnega sodišča za vojne zločine. Vlada bo tako poskušala najti ustrezno rešitev s pomočjo pravnih strokovnjakov. Posebni odposlanec EU na Kosovu Samuel Žbogar je poudaril, da je parlament s sprejetjem odločitve, da se s tem vprašanjem ne bo več ukvarjal, prevzel odgovornost.

Sojenje obrambni vojni OVK

Z izidom glasovanja so bili zadovoljni vodilni predstavniki opozicije, ki so ves čas nasprotovali uvedbi sodišča, ker bi po njihovi oceni znova sodili le pripadnikom OVK, ne pa tudi za srbske zločine na Kosovu. Gre za gibanje Samo­opredelitev ter stranki Zavezništvo za prihodnost Kosova in Pobuda za Kosovo, ki so napovedali, da bodo glasovali proti ustanovitvi sodišča. Po njihovem bi bilo sodišče selektivno, ker se ne bi ukvarjalo z 274 masakri, ki so jih povzročile srbske sile na Kosovu. Opozorili so, da so našli 550 množičnih grobnic, ubitih je bilo 12.000 Albancev, več tisoč žensk je bilo posiljenih, požganih in uničenih pa več kot 120.000 hiš.

Proti ustanovitvi posebnega sodišča so bili tudi nekateri člani vladnih Demokratske stranke in Demokratske zveze Kosova. Kosovo se počuti kot oškodovana stran zaradi srbskih zločinov. Po mnenju številnih Kosovcev kazni za zločine, storjene na Kosovu, v velikem delu niso zadostile pravici. V nasprotju z opozicijo je ustavno sodišče na prošnjo predsednika parlamenta Kadrija Veselija presodilo, da načrtovane spremembe ustave niso sporne.

Največji nasprotniki posebnega sodišča so bivši pripadniki OVK, ki so pripravili več protestov v Prištini. Predsednik združenja vojne OVK Xhavit Jashari je poudaril, da so pridobili svobodo s krvjo pripadnikov OVK, ki so dali življenje za Kosovo. Protestniki so nosili zastave Albanije, skandirali OVK in vzklikali imena obsojenih bivših poveljnikov OVK, kot je Sylejman Selimi, ki ga je sodni senat Eulexa v Kosovski Mitrovici obsodil na osem let zapora zaradi nasilja in nečloveškega ravnanja z albanskimi civilisti v taborišču OVK v ­Ljuštaku.

Selimiju so sodili skupaj z dreniško skupino, ki je bila obsojena na 65 let zapora. Njihova skupna ugotovitev je, da bo posebno sodišče sodilo obrambni vojni OVK. Bruselj so pozvali, naj gre v Beograd in sodi Srbom, ker OVK ni povzročila genocida v Srbiji, temveč se je borila s srbsko vojsko in branila svojo ­domovino.

Sojenje po mednarodnem pravu

Vodja srbskega urada za Kosovo Marko Đurić je izjavil, da Srbija od ZN pričakuje oblikovanje posebnega mednarodnega sodišča ali tribunala, ki bi preiskal zločine OVK, potem ko je postalo jasno, da na Kosovu ni politične volje za preiskavo teh zločinov. Beograd zlasti od članic VS ZN pričakuje, da bodo podprle oblikovanje sodišča, ker je za polno normalizacijo odnosov Srbije s Kosovom nujno, da bodo vsi zločinci, tako z albanske kot srbske strani, za rešetkami. Đurić je poudaril, da vojni zločini ne zastarajo, Srbija pa bo vztrajala do konca, da bodo vse odgovorne za vojne zločine privedli pred roko pravice.

Da naj kosovski parlament sprejme ustavne spremembe in zakon o posebnem sodišču, je vztrajala EU. Bruselj se tudi ni strinjal s spremembami vsebine, za katere so se zavzemali Kosovci. Po njihovem bi morali sodni procesi potekati po kosovskih zakonih, določiti pa bi bilo treba še časovni rok za odpiranje arhivov in sodnih spisov. Kosovcem tudi ni prav, da bi posebno sodišče angažiralo izključno mednarodne sodnike in tožilce ter da bi bilo nadrejeno kosovskim ­sodiščem.

V EU niso prisluhnili željam kosovske vlade, temveč so vztrajali, da mora posebno sodišče delovati po mednarodnem pravu in kazenski zakonodaji, arhivi pa so njihova lastnina in so hranjeni zunaj Kosova. Ker vse kaže, da bo posebno sodišče oblikoval VS ZN, se bo poslabšal mednarodni položaj Kosova, ki se bo oddaljilo od evroatlantskih povezav.