BiH: Skrajneže pogosto rekrutirajo iz kriminalnega podzemlja ali zaporov in ne iz džamij

Teroristi v Bosni grozijo: »Ni druge rešitve kot sprejetje islama, v nasprotnem bo zdravilo le meč na vrat ali krogla v čelo«.

Objavljeno
19. november 2015 20.48
Vili Einspieler, zunanja politika
Vili Einspieler, zunanja politika

Državno tožilstvo BiH dopušča­ možnost, da je bil strelski incident v Sarajevu, v katerem sta bila ubita dva vojaka, eden pa ranjen, teroristični napad. ­Radikalni islamisti s spletnega portala Vijesti ummeta grozijo, da bo kri tekla po vsej Evropi in z novimi napadi v BiH.

Napadalec Enes Omeragić je v igralnici na obrobju Sarajeva v naselju Rajlovac streljal z avtomatskim orožjem in pri tem ubil dva in ranil enega vojaka. Na kraju incidenta sta izgubila življenje Armin Salkić in Nedeljko Radić, Bošnjak in Srb, ki sta bila šoferja v enoti vojne policije v vojašnici v Rajlovcu. Poškodbe so utrpeli tudi voznik avtobusa mestnega prometa in dva potnika, saj je Omeragić streljal tudi na avtobus. Napadalec se je nato zatekel v družinsko hišo v bližnjem naselju Sokolje, kjer si je sodil sam in se razstrelil, tik preden je v hišo vstopila policija.

Notranji minister Federacije BiH Aljoša Čampara je poudaril, da so razmere pod nadzorom, in dodal, da je prezgodaj za označitev napada. Priče so povedale, da je bil napadalec oblečen kot vahabit, pripadnik skrajnega islamističnega gibanja, kar je sprožilo govorice o terorističnem dejanju. Po besedah vodje državne preiskovalne in varnostne agencije (Sipa) Perice Stanića navedbe prič strelskega napada potrjujejo ugibanja, da je bil napadalec islamist. Na vprašanje, ali je to teroristični napad, je direktor policije Federacije BiH Dragan Lukač dejal, da je o tem še prezgodaj govoriti in da je treba počakati na ugotovitve preiskave. Namestnik ministrice za obrambo Boris Jerinić je menil, da vse kaže na teroristični napad. Premier BiH Denis Zvizdić je poudaril, da je streljanje na vojsko streljanje na državo, in potrdil, da so stopnjo državne varnosti dvignili na ­najvišjo raven.

Na islamskem portalu 
grožnje z novimi napadi

Radikalni islamisti so na spletnem portalu Vijesti ummeta zapisali: »Vedite, da bomo kmalu prišli k vam, da smo že med vami in da bo kmalu tekla kri po ulicah celotne Evrope.« Objavili so, da so bili teroristični napadi v Parizu blagoslovljena novica za muslimane, pri čemer so izrazili obžalovanje, da žrtev ni bilo več. Na portalu so zapisali, da je maščevanje Islamske države odziv na napade na kalifat, ki so zahtevali življenja številnih muslimanskih civilistov. Sklenili so z besedami: »Vedite, da nimate druge rešitve kot sprejetje islama. V nasprotnem bo zdravilo le meč na vrat ali krogla v čelo.«

Na portalu grozijo z napadi in povračilnimi ukrepi po celotni BiH, napovedi varnostnih agencij v BiH, da bodo procesirale objave na portalu, pa so komentirali z opozorilom, da Islamske države niso zaustavili niti francoski ali ameriški obveščevalci. Postavili so vprašanje, kako jih bo zaustavila oblast v BiH. Po uboju dveh vojakov so objavili tekst »Začelo se je« in poudarili, da njihovih opozoril v BiH še niso vzeli resno. Srbskega vojaka so označili za nevernika, bošnjaškega pa za izdajalca vere. Končali so s pozivom mladim v svetu in BiH, naj začnejo ubijati nevernike.

BiH ne bo postal 
simbol terorizma

Strah pred terorističnimi grožnjami je v BiH večji tudi zaradi večletne prisotnosti radikalnih skupin v bosanski družbi. Čeprav ljudje z dolgimi bradami in krajšimi hlačami, ki so znani kot vahabiti, niso nujno radikali ali teroristi. Skrajneže, podobne vahabitom, namreč pogosto rekrutirajo neposredno iz kriminalnega podzemlja ali zaporov in ne iz džamij. Po mnenju poznavalcev islamskih ved bo radikalizacija odvisna od odziva na teroristične napade tako v Parizu kot v Ankari, Bejrutu ali na Sinaju. Ali kot je poudaril Ahmet Alibašić s Fakultete za islamske vede v Sarajevu: »Če bodo v igri odprava vzrokov terorizma, reševanje sirske in iraške krize ali nadaljevanje demokratičnih procesov v Egiptu, napadi pa bodo usmerjeni samo na teroriste in ne na celotne muslimanske ali arabske skupnosti, bi to lahko povzročilo začetek konca Islamske države.«

Po mnenju Armina Kržalića iz centra za varnostne študije prisotnost radikalnih skupin v BiH ne bi smela biti večja težava, ker jih lahko imajo varnostni organi pod nadzorom. Po njegovem bi grožnjo lahko pomenili le tuji elementi, ki bi prišli v BiH iz drugih sredin in bi dodatno radikalizirali pripadnike radikalnih skupin. V BiH naj bi bilo po ocenah varnostnih virov okoli 3000, neuradno pa vsaj 5000 pripadnikov vahabizma, radikalnejše veje sunitskega islama, ki so ga v državo med vojno v devetdesetih prinesli mudžahidi, tuji islamski borci.

V devetdesetih so se na strani Bošnjakov borili tudi mudžahidi iz arabskih držav. Po vojni v BiH so nastale islamske enklave, Bošnjaki pa so zanikali prisotnost mudžahidov, ki so jim med vojno prvi priskočili na pomoč, medtem ko je mednarodna skupnost tehtala, ali naj posreduje ali ne. Njihova radikalna interpretacija islama je tako ostala prisotna v BiH. Politična elita na oblasti zagotavlja, da ne bo dopustila, da bi se radikalne ideje in terorizem širili in da bi BiH postal simbol terorizma. Kljub temu prebivalci BiH ne morejo mirno spati, kajti pripadniki radikalnih skupin so bili tudi glavni akterji terorističnih napadov na policijski postaji v Bugojnu leta 2010 in letos aprila v Zvorniku.