Tiskane izdaje
Tetovo – V ospredju makedonske krize sta boj za oblast in strah njenih glavnih akterjev, da bodo končali za zapahi. Nihče se noče odreči svojemu kosu kolača. Kaos še ni izključen, človekove pravice pa so postranska zadeva, če že ne kolateralna škoda.
Na ulicah Skopja in drugih makedonskih mest se nadaljujejo protesti državljanske pobude Za skupno Makedonijo, ki je predstavila manifest za četrti ilinden. Makedonce pozivajo, naj glasujejo za svobodno, neodvisno in demokratično Makedonijo. Poudarili so, da mora ves svet slišati, kaj vsebuje »tiranska platforma«, ki je bila oblikovana v drugi državi in na pobudo tuje vlade.
Manevri za podaljšanje krize
Po mnenju številnih Makedoncev in Albancev za protesti stoji doslej vladajoča VMRO-DPMNE, ki plačuje protestnike ali pa jih kako drugače drži za vrat. V Prilepu je tako na primer ravnatelj gimnazije poslal dijake na ulice namesto v predavalnice, vendar so se mnogi uprli njegovemu ukazu, kar so razkrili mediji. Otroke silijo, da se ukvarjajo s politiko, tudi v Skopju. Če povprašaš naključne protestnike, ki niso pri vrhu, mnogi ne znajo pojasniti, kaj pomeni ohranitev unitarnosti države ali druge zveneče parole, ki jih vzklikajo na ves glas.
Protesti so postali vsakdanja folklorna prireditev, radikalizirajo pa se lahko, ko bo koalicija Socialdemokratske zveze Makedonije (SDSM) in albanskih strank na čelu z Demokratično unijo za integracijo (DUI) poskušala v parlamentu ustoličiti predsednika sobranja. Ta scenarij je začasno blokiral prvak DUI Ali Ahmeti, ki se je pripravljen udeležiti skupščinskega zasedanja, če bodo prišle vse parlamentarne stranke, torej tudi VMRO-DPMNE. Tako bi se lahko izognili morebitnim nasilnim incidentom, vendar podaljšujejo globoko politično krizo.
Pred tem zapletom je bilo napovedano, da se bo parlament zgodil še ta teden. Koalicija bo pozvala nekdanjega predsednika parlamenta Trajka Veljanovskega, naj skliče skupščinsko zasedanje. Na njem bodo imenovali novega predsednika sobranja, ki bo obvestil predsednika države Gjorgeja Ivanova, da ima koalicija potrebno parlamentarno večino za sestavo nove vlade. Tudi brez Ahmetija se lahko zaplete že na začetku, če Veljanovski po navodilih prvaka VMRO-DPMNE Nikole Gruevskega ne bi hotel sklicati skupščinskega zasedanja. Če se to ne bo zgodilo in bo parlament imenoval predsednika, bo znova na potezi Ivanov. Predsednik države mora v desetih dneh podeliti mandat za sestavo nove vlade nosilcu koalicije, ki ima parlamentarno večino. Ivanov se za vsak primer odpravlja na nujen službeni obisk v Azerbajdžan.
Albanci so deponirali orožje
Morebitni kandidat za novega predsednika sobranja Talat Xhaferi je pojasnil, da lahko v skrajnem primeru tudi koalicija 67 poslancev skliče skupščinsko zasedanje. Kljub temu pričakuje, da Veljanovski ne bo hotel biti del tega črnega scenarija. Koalicija nima dvotretjinske večine v parlamentu, tako da Ivanova ne more poklicati na odgovornost. Ivanov se tudi zaveda, da je razmerje sil na ustavnem sodišču njemu v prid, tako da je vsaj začasno zaščiten kot beli medved. Xhaferi je prvi obtožil Ivanova, ko ni hotel podeliti mandata za sestavo nove vlade prvaku SDSM Zoranu Zaevu, da je izpeljal državni udar.
Ne izključuje možnosti, da bosta poskušala Ivanov in Gruevski izzvati kaos v državi. S to nevarnostjo morata računati tudi mednarodna skupnost in makedonska javnost. Vprašal se je, zakaj Ivanov ne razglasi izrednih razmer, če Albanci resnično ogrožajo Makedonce in ozemeljsko celovitost države. Kot bivši poveljnik albanske narodnoosvobodilne vojske in obrambni minister ne pričakuje oboroženega konflikta. Če bo res prišlo do medetničnih spopadov, bo zahteval od mednarodne skupnosti, naj mu vrne orožje, ki ga je deponiral po sklenitvi ohridskega mirovnega sporazuma.
Napad elektronske
Da bi se Albanci po zgledu rojakov na Kosovu, ki so enostransko razglasili neodvisnost, najraje zahvalili Makedoncem za sodelovanje, se boji tudi lastnik hotela Adriatic Inn in kolumnist Angel Ivanov iz Skopja. Ker je kritično pisal o Albancih, mu je tako imenovana elektronska vojska Kosova blokirala internet, policijski strokovnjaki so ga usposobili šele po treh dneh.
Vsakdanje življenje v Gostivarju in Tetovu gre svojo pot, vse več ljudi pa se spopada z revščino. Nekdanja industrijska podjetja so privatizirali in razprodali, na tisoče ljudi pa se je čez noč znašlo na cesti. Srečneži, zaposleni v državni in lokalni upravi ter javnih podjetjih, povprečno zaslužijo 320 evrov, povprečna plača v zasebnih podjetjih pa je 200 evrov mesečno. V obeh mestih so na vsakem koraku igralnice kot v Las Vegasu, v katerih obupanci, ki iščejo izhod iz nesreče, v eni noči zapravijo celo plačo in se znajdejo v še večji bedi. V Makedoniji je stopnja brezposelnosti po statističnih podatkih 32-odstotna, največja je med Albanci. Številne družine rešujejo njihovi možje, sinovi, hčere in sorodniki na delu v tujini, ki pridejo v Gostivar in Tetovo dvakrat letno s prihranki.
Mirovna misija ZN Makfor
Kriza v Skopju odseva tudi v drugih mestih. Tudi v Gostivarju in Tetovu se ljudje sprašujejo, ali bo država dobila novo vlado, kdo bo premier in katera stranka bo prevzela oblast. Po navedbah Selima Ibraimija, ki je doktoriral iz mednarodnih odnosov, dela pa v nevladnem centru za varnostne študije v Tetovu, ker bi za drugo službo potreboval strankarsko izkaznico, se Albanci tudi sprašujejo, ali bodo albanske stranke implementirale albansko platformo. Po njegovem ljudje niso za vojno, temveč za mirno in politično rešitev. Za Makedonijo bi bilo, kot je poudaril, najboljše, če bi posredovala mednarodna skupnost z mirovno misijo, kot je v Bosni in Hercegovini ali na Kosovu.
Po zgledu Unproforja in Iforja v BiH ali Kforja na Kosovu bi lahko poslali v državo mirovne sile ZN Makfor. Ibraimi je sklenil z besedami, da brez političnega pritiska Bruslja in Washingtona v Makedoniji ni mogoče ničesar rešiti. Albanci se tudi bojijo, da bodo obveščevalci bivšega šefa makedonske obveščevalne službe Saša Mijalkova, ki ima okoli 10.000 pripadnikov, med katerimi je najmanj polovica oboroženih, poskrbeli za incidente, ki bi lahko vodili v nove medetnične spopade. Tovrstne provokacije se v Makedoniji ne bi zgodile prvič.
Da se ne bo ponovila vojna izpred 15 let, je prepričan tudi albanski pisatelj in profesor s katedre za književnost na tetovski univerzi Salajdin Saliu. Njegove knjige so prevedene v sedem jezikov, v rojstnem mestu pa je zaslovel, ko so na cesti našli mrtvo prostitutko z njegovo knjigo v roki. Naredila je samomor zaradi nesrečne ljubezni, Salajdinovo knjigo pa je namenila svojemu izbrancu, ker sama nikoli ne bi znala opisati ljubezni tako čudovito, kot jo zna Saliu.
