Med najvplivnejšimi tudi Anuška Delić

Delova novinarka je postala del pomembne evropske osemindvajseterice, ki bo po mnenju Politico Europe zaznamovala leto 2018.
Objavljeno
06. december 2017 14.41
Delova novinarka Anuška Delić z odvetnikom Emilom Zakonjškom na okrajnem sodišču zaradi zadeve o razkrivanju tajnih podatkov Sove, oziroma o povezavah neonacističnih skupin s politiko. Ljubljana, Slovenija 15.oktober 2014.
Uredništvo Delo.si
Uredništvo Delo.si

Eden najvplivnejših evropskih medijev Politico Europe je že tretje leto zapored objavil seznam osemindvajsetih osebnosti, ki so se v preteklosti s svojim delom že dokazale, obenem pa bodo pomembno zaznamovale prihajajoče leto. Med najvplivnejše osebnosti za leto 2018 se je uvrstila tudi Delova novinarka Anuška Delić, ki je zasedla šesto mesto. Nase je opozorila s projektom Evroposlanci (ang. The MEPs Project), s katerim med drugim opozarja na pomanjkljiv nadzor pri izplačevanju »žepnine« evroposlancem.

»Izjemno presenečena in počaščena sem. Naziv mi največ pomeni zaradi projekta, ki je s tem dobil dodatno prepoznavnost. Gre za potrditev, da smo s tem, ko smo novinarji iz celotne Evrope stopili skupaj in se lotili evropskega parlamenta, storili nekaj dobrega, nekaj, kar je treba narediti. Zdaj ne smemo odnehati,« je dejala Delićeva.

Prestižni naslov Movers & Shakers so lani med drugimi prejeli tudi londonski župan Sadiq Khan, ki je zasedel najvišje mesto, predsednik vladajoče poljske stranke Jarosław Kaczyński, avstrijski kancler Sebastian Kurz ter nedavno ubita novinarka Daphne Caruana Galizia.

Uspešni projekt Evroposlanci tik pred epilogom

Anuško Delić so med osemindvajset osebnosti, na katere je v letu 2018 vredno biti pozoren, izbrali zaradi projekta Evroposlanci, ki ga je zasnovala pred dvema letoma. Letos je v okviru projekta skupaj z novinarji iz celotne EU prek preiskovanja nacionalnih pisarn evropskih poslancev dosegla, da je predsednik evropskega parlamenta oktobra sklical delovno skupino. Ta zdaj prenavlja sistem nenadzorovanega izplačevanja splošne »žepnine«, ki znaša 4342 evrov na mesec za vsakega poslanca ali 40 milijonov evrov na leto. »Veseli me, da so nekatere institucije prepoznale potrebe po nadzoru. Upamo, da ne gre samo za politično potezo. V prihodnjem letu pričakujemo, da bo delovna skupina razkrila, kaj konkretno namerava spremeniti,« pravi Anuška Delić.

Tudi sicer se na področju večje preglednosti porabe denarja evroposlancev zdaj marsikaj dogaja prav zaradi projekta, ki se je začel leta 2015. Takrat je skupina 29 novinarjev iz vseh članic EU, ki jo vodi Delićeva, od Evropskega parlamenta zahtevala dokumente o porabi dodatkov, ki jih poleg plače prejemajo evroposlanci. Ker zahtevanih podatkov o porabi javnih sredstev niso prejeli, so se odločili za tožbo proti evropskemu parlamentu, ki je odmevala po vsej Evropi. Pred kratkim je na evropskem sodišču potekala javna obravnava, kdaj bo odločitev sprejeta, pa še ni znano.

Delićeva je med drugim sodelovala tudi pri projektih Panamski dokumenti in Rajski dokumenti, ki dajejo izjemen vpogled v temačni svet davčnih utaj.