Migracije razdvojile bruseljsko vrhuško

Tusk vidi migracijsko vprašanje predvsem kot varovanje trdnjave Evrope in ne kot vprašanje solidarnosti med članicami.
Objavljeno
13. december 2017 22.51
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj
Bruselj – Največje nesporazume v bruseljski vrhuški najraje­ skrivajo pred javnostjo. Zato so bile ostre kritike idej predsednika evropskega sveta, Poljaka Donalda Tuska, o prihodnji migracijski politiki Unije precejšnje presenečenje.

Tusk je za današnjo razpravo med večerjo na vrhu EU – temi bosta še podaljšanje gospodarskih sankcij proti Rusiji in položaj na Bližnjem vzhodu – pripravil dvostransko besedilo s povzetkom izkušenj po izbruhu begunske krize leta 2015 in vprašanji prihodnjega ravnanja. Vse skupaj je v znamenju hladnega realizma. Tusk večjo učinkovitost kot skupnemu odzivu Unije pripisuje dejanjem vodilnih članic, denimo nazadnje Italije v primeru pritoka migrantov iz Libije. V razvoju politike bi morali strogo ločevati med ekonomskimi migranti in begunci.

Tuskove teme in napovedi

Zagovarja boljše organiziranje financiranja ukrepov, s katerimi bi zavrli nezakonite migracije. S sosednjimi državami kot tudi z izvornimi in tranzitnimi bi morali sprejeti dolgoročna partnerstva. V izvajanju azilne politike bi morali pospešiti vračanje vseh, ki ne izpolnjujejo pogojev za zaščito. Zunanja meja bi morala biti bolje zavarovana. Poleg logike, ki temelji predvsem na varnosti »trdnjave Evrope«, je odprl še vprašanje obveznih kvot za premeščanje prosilcev iz najbolj obremenjenih držav, kakršni sta med krizo bili Grčija in Italija.

Obvezne kvote je razglasil za »zelo sporne« in »neučinkovite«, saj se je temu pristopu, v primerjavi z njegovim učinkom na terenu, namenjalo preveč pozornosti. Za voditelje na vrhu EU je pripravil vprašanje: »Se strinjate, da bi morali delati v skladu s ciljem doseči rešitev s povezovanjem odgovornosti in solidarnosti v reformi dublina [azilni sistem EU] do junija?« Če do junija ne bo soglasja – glede na ozračje v višegrajskih državah ni pričakovano –, naj bi Tusk pripravil nove predloge.

Ker je Tusk de facto napovedal konec sistema obveznih kvot, je njegov nastop sprožil ognjevite odzive. Proti obveznim kvotam, kakršne so bile leta 2015 sprejete za dve leti, so najodločneje Češka, Madžarska in Poljska. Ker niso izvajale evropske zakonodaje v zvezi s sprejemom prosilcev za azil iz Grčije in Italije, se bodo morale zagovarjati pred sodiščem EU. Poleg tega evropska komisija že od leta 2015 predlaga sprejetje celovitega sistema, ki bi vključeval pravilo samodejne uveljavitve sistema premeščanja prosilcev v primeru najhujših kriz.

»Evropa brez solidarnosti ne more obstajati,« je v odzivu na Tuskove zamisli bentil evropski komisar za migracije, Grk Dimitris Avramopulos. Tuskovi analizi je očital, da je protievropska (takšen argument ima v institucijah EU posebno moč). Opozoril je, da sta nalogi predsednika evropskega sveta obramba enotnosti Evrope in njenih načel. S svojim predlogom da Tusk »spodkopava solidarnost kot enega od temeljev evropskega projekta«. Zavračajo tudi njegove trditve, da je bil sistem obveznih kvot neuspešen.

V več kot dveh letih je bilo sicer iz Grčije in Italije premeščenih več kot 32.000 prosilcev za azil. V evropski komisiji so prepričani, da bi v Uniji morali delati skupaj. »Vrnitev k predkriznemu izoliranemu in neusklajenemu delovanju članic ni opcija,« je povedal glasnik predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja. Obžalovali so, da v Tuskovi analizi ni omenjen schengen. Njegovo delovanje je z nadzori na več notranjih mejah ohromljeno. Juncker se bo sicer jutri sestal z voditelji višegrajk in italijanskim premierom Paolom Gentilonijem. Glavna tema bo pomoč za upravljanje migracij v Afriki.

Vrh voditeljev evrskih držav

Tudi do velikih načrtov za reformo evrskega območja in predlogov francoskega predsednika Emmanuela Macrona in Junckerja je Tusk precej zadržan in brez vneme. Pri predlogih za poseben proračun evrskega območja, poseganje v fiskalna pravila in vzpostavitev funkcije evropskega finančnega ministra ne vidi veliko zbliževanja med članicami. Več enotnosti je o skupni finančni mreži sklada za reševanje bank, preoblikovanju kriznega mehanizma ESM v evropski denarni sklad in skupnem jamstvu za hranilne vloge. Tu da bi se lahko premaknili naprej.

V Bruslju bo jutri še ločen vrh voditeljev evrskih držav, predvidoma naj bi se s konkretnimi rešitvami prvič ukvarjali šele junija. Prelomnica na vrhu bo uradna potrditev EU27, da so z zadostnim napredkom pri reševanju treh ločitvenih vprašanj izpolnjeni pogoji za premik v drugo fazo pogajanj o brexitu, ko bodo na mizi prihodnji odnosi. V Bruslju je bilo precej nezadovoljstva z izjavami britanskih predstavnikov, ki so relativizirali obveznost doseženega v pogajanjih. Od Londona pričakujejo, da se bo pogajal »v dobri veri«.