Tiskane izdaje
Namen pobude Minority Safepack - milijon podpisov za raznolikost je opozoriti na položaj pripadnikov jezikovnih, kulturnih in narodnostnih manjšin, ki živijo na evropskem ozemlju, ter spodbuditi razpravo o zaščiti njihovih pravic na ravni Evropske unije. Pobudo, ki jo je pripravila Federalistična unija evropskih narodnosti (Fuen), je do včeraj podprlo 1.046.690 ljudi. Predvideni kvorum je bil dosežen v desetih državah, tudi v Sloveniji, kjer je svoj podpis oddalo 6.228 ljudi.
Na uspeh pobude so se že včeraj odzvali v slovenski narodni skupnosti v Italiji. Krovni organizaciji Slovencev v Italiji Svet slovenskih organizacij (SSO) in Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) sta izrazili zadovoljstvo nad uspehom njenih predlagateljev in nad podatkom, da je med državami, ki so dosegle predvideni kvorum podpisov, tudi Slovenija. »Gre za pomembno zmago narodnih in jezikovnih manjšin v sklopu Evropske Unije, ki so z medsebojnim sodelovanjem in pomočjo znale ustvariti tisti odločilni naboj,« sta organizaciji zapisali v sporočilu za javnost.
Končno subjekt evropske politike
Kot so poudarili predstavniki organizacij, sta sedaj na vrsti evropska komisija in evropski parlament, ki bosta morala »v kratkem upoštevati rezultat in postopati za primerno zaščito, kot je to zahtevano v predmetu in glavnih ciljih evropske manjšinske pobude. S tem rezultatom lahko mirno trdimo, da so narodne in jezikovne manjšine končno postale subjekt evropske politike, ki ga ne bo mogoče več spregledati,« sta dodali krovni organizaciji.
Enako prepričanje so izrazili v Slovenski skupnosti, zbirni stranki Slovencev v Italiji: »Obe glavni evropski ustanovi imata sedaj dolžnost, da obravnavata vprašanje zaščite narodnih in jezikovnih manjšin na evropski ravni ter da predlagata ukrepe, ki bi to zaščito uravnovesili.«
Evropska državljanska pobuda je instrument, ki od leta 2012 omogoča državljanom EU, da pozovejo evropsko komisijo, naj predlaga zakonodajo na področju, ki je v pristojnosti Unije. V primeru uspešne pobude ima komisija na voljo tri mesece, da predstavi ukrepe, ki jih namerava sprejeti. Uspešna pobuda komisije sicer ne zavezuje k predlaganju zakonodajnih sprememb, ustvarja pa nanjo določen pritisk.
Aktivno zbiranje podpisov
Pri zbiranju podpisov za evropsko državljansko pobudo so v zadnjem letu dni, kolikor je trajalo zbiranje podpore, aktivno sodelovale tako rekoč vse ključne manjšinske organizacije v Italiji in na Avstrijskem Koroškem.
Med devetimi točkami, ki sestavljajo pobudo Minority Safepack, izstopajo zahteve po izboljšanju zakonodajne zaščite za jezikovne, kulturne in narodnostne skupnosti in vključevanje manjšin v evropske razvojne sklade; pozivi k pospešitvi raziskav na področju manjšin in njihove dodane vrednosti; ter želje po zagotavljanju svobodnega delovanja medijev ter podpore avdiovizualnih vsebin.
Ključni cilj pobude je preprečiti, da bi bile manjšine tudi v prihodnosti tako zelo odvisne od nacionalnih držav in da ne bi bile prve na udaru pri rezanju proračunskih sredstev. Z regulacijo na ravni EU, so prepričani predlagatelji, bi lahko zaščitili tudi tiste manjšine, ki za seboj nimajo držav, ki bi zastopale njihove interese.
Po besedah profesorja Janeza Stergarja, predsednika Kluba Koroških Slovencev, bi evropsko predpisani nabor manjšinsko-varstvenih ukrepov lahko v marsikateri ali kar večini nacionalnih držav izboljšal položaj narodnih manjšin.
