Tiskane izdaje
Peti dan po terorističnem napadu v Manchestru so britanske politične stranke znova začele nagovarjati svoje volivce – po pričakovanjih je v ospredju zdaj predvsem vprašanje varnosti. Iskanje, stkanih v islamistično mrežo, povezano tudi z Libijo, ki je odgovorna za smrt 22 ljudi, se medtem nadaljuje.
Po zadnjih podatkih je policija aretirala še dve osebi, v priporu je tako po novem deset osumljenih vpletenosti v ponedeljkov napad, še dve osebi (brata in očeta napadalca Salmana Abedija) so prijeli v Libiji. Policija je javnosti sporočila, da so aretirani na Otoku – osem so jih prijeli v okolici Manchestra, enega v Wignu in enega Nuneatnu – stari med 18 in 38 let. 34-letno žensko in 16-letnega moškega so po zaslišanju izpustili.
Policija je med racijami v Wignu našla sumljiv material, podoben tistemu, iz katerega je bila narejena bomba, ki je ubila 22 ljudi. A poudarjajo, da opreme za izdelavo eksplozivne naprave še niso našli, prav tako opozarjajo, da so vpleteni v napad morda še vedno na prostosti. Stopnja teroristične ogroženosti tako ostaja na najvišji ravni, policistom so se na ulici pridružili tudi vojaki.
So se pa včeraj popoldan normalizirali odnosi med ZDA in Združenim kraljestvo, potem ko je britanskim službam prekipelo, ko so v ameriško javnost znova pricurljali zaupni podatki o napadu. Britanske oblasti so zato sporočile, da z ameriško stranjo ne nameravajo več deliti informacij, a so si po dodatnih zagotovilih Washingtona, da bodo zaupne informacije tudi ostale zaupne, sinoči premislili. Temo sta včeraj načela tudi britanska premierka Theresa May in ameriški predsednik Donald Trump, ki sta se strinjala, da je morajo obveščevalni podatki ostati na varnem.
V znak solidarnosti bo danes London obiskal ameriški državni sekretar Rex Tillerson. Gre za njegov prvi uradni obisk Otoka, sprejel ga bo britanski zunanji minister Boris Johnson.
Po dnevih zatišja se na spored na Otoku vrača tudi predvolilna kampanja, ki so jo stranke po napadu začasno prekinile. Povsem v ospredje se je prerinilo vprašanje varnosti. Podpredsednica evroskeptične stranke Ukip Suzanne Evans je včeraj izrazila prepričanje, da bi morala zdajšnja premierka Theresa May prevzeti del odgovornosti za ponedeljkovo dejanje. Kot nekdanja notranja ministrica je namreč zagovarjala krčenje policijskega proračuna.
Podobno stališče je danes pričakovati tudi od vodje opozicijskih laburistov Jeremyja Corbyna, ki bo v današnjem govoru – del besedila so predčasno objavili – povedal, da je odgovornost vlade zmanjšati teroristično grožnjo tudi s primernim financiranjem policije. Pričakovati je tudi, da bo povezal britansko zunanjo politiko z domačim terorizmom in napovedal, da bodo, če zmagajo na volitvah, spremenili smer. »Številni strokovnjaki, tudi profesionalci v naših obveščevalnih in varnostnih službah poudarjajo povezavo med vojnami v tujini, ki jih podpira naša vlada, in terorizmom doma.«
Še pred govorom se je britanski minister za varnost Ben Wallace odzval, da je trenutek, ki ga je izbral Corbyn za svoje stališče, »odvraten«. »Popolnoma moramo biti jasni, da noben izgovor, nobeno iskanje izkrivljenega utemeljevanja o zunanji politiki tu in zunanji politiki tam ne more biti izgovor. Realnost je, da ti ljudje sovražijo naše vrednote,« je povedal po poročanju BBC.
Britanci se bodo na predčasne volitve odpravili 8. junija.
