Nemčija zaostruje boj proti kriminalu in terorizmu

Berlin - Zagovorniki odločnega boja proti terorizmu se pogosto pritožujejo nad neusklajenostjo evropskih držav, v Nemčiji s šestnajstimi v veliki meri avtonomnimi deželami pa je težko združiti delovanje varnostnih sil v državi. Nevarni­ teroristi so izginili z radarja. Deželna notranja ministrstva hočejo ukrepati skupaj z zveznim.

Tunizijskega terorista Anisa Amrija so nadzorovali v več nemških deželah, pa se je kljub temu izmuznil v Berlin, kjer je z ukradenim tovornjakom ubil 12 obiskovalcev božične tržnice. Pravzaprav se mu niti ni bilo treba preveč truditi, so bili glasni kritiki. Deželne policijske in obveščevalne službe so v veliki meri samostojne, in čeprav sodelujejo tudi z zveznimi, je neusklajenost med njimi v preteklosti že zapletala kriminalne preiskave. Neonacisti Nacionalsocialističnega podzemlja so skoraj desetletje ubijali turške in grške priseljence ter ubili policistko, pa so oblasti verjele, da so to obračuni v priseljenskih skupnostih. Zdaj je tarča nevarnih islamskih skrajnežev ves Zahod ter z njim tudi Nemčija, in notranji ministri hočejo biti pripravljeni. Ta teden so v Dresdnu sprejeli vrsto skupnih standardov za boj proti terorju, podeljevanje azila, kibernetsko varnost in tako imenovane rajhovske državljane, ki ne priznavajo suverenosti Zvezne republike Nemčije.

Sovražniki demokracije

Nasprotniki velikih policijskih pristojnosti poudarjajo tradicionalno varstvo zasebnosti, a je vrsta nevarnih zločinov tudi številne dvomljivce prepričala, da se morata demokracija in pravna država braniti pred sovražniki. Spolnim napadom v Kölnu in drugod je sledilo več terorističnih dejanj z vrhuncem lani decembra v Berlinu, ko so napadalca Amrija ustavili šele v Italiji.

Bundestag je že aprila sprejel poostreno zakonodajo za elektronski nadzor osumljencev terorizma, lažje zbiranje podatkov o letalskih potnikih, boj proti kibernetskemu kriminalu in druge dodatne policijske pristojnosti. Zdaj morajo notranji ministri dežel in zveznih oblasti poskrbeti, da bo zakonodaja učinkovita povsod v Nemčiji. Razlike med nemškimi deželami so še vedno velike. V nekaterih običajnih preiskavah avtomobilistov doslej ni bilo mogoče zahtevati dokumentov od potnikov na zadnjih sedežih, ponekod so težave tudi s prisluškovanjem telefonom, pridobivanjem podatkov o bančnih transakcijah ali nadzorom nad nekaterimi novimi komunikacijskimi programi.

Zločinci in teroristi so pogosto videti korak pred oblastmi, a tehnologija ponuja številne nove pristope, kot na primer prepoznavanje obrazov v množici. Včasih bi zadostoval že običajen videonadzor, če bi bil dovoljen. V nekaterih nemških mestih še oklevajo, čeprav so videoposnetki na javnem prostoru razkrili storilce nekaterih najodvratnejših kriminalnih dejanj, kot je zažig brezdomca na berlinski podzemni železnici.

Skupino mladih beguncev iz Sirije in Libije so pravkar obsodili na kazen do dveh let in devetih mesecev zapora. Nemčija mora ukrepati, saj se je število kriminalnih osumljencev med priseljenci lani v primerjavi z letom 2015 podvojilo, kot kažejo dogodki v Manchestru, Parizu in tudi v Berlinu, pa prestopniki pogosto postanejo teroristi.

Program proti radikalizaciji

Da se ne bi ukvarjali le s povečevanjem represivnih ukrepov, je nemško ministrstvo za družino skupaj z notranjim predstavilo tudi nov program za preprečevanje vseh vrst radikalizacije, tudi islamske. Nova ministrica za družino Katarina Barley je prepričana, da je treba ukrepati, preden mladi postanejo teroristi, varnost in preventiva gresta po njenem z roko v roki - in to na šolskem dvorišču, internetu in v zaporih. Boju proti islamskemu radikalizmu bodo namenili 100 milijonov evrov. Nekaj programov že obstaja, a nikakor ne dovolj za podporo staršem, šoli in vsem drugim, ki nemočno opazujejo zdrs mladostnikov med islamske ­skrajneže.

Nemci se sprašujejo, ali se nekatera islamska združenja res iskreno bojujejo proti terorizmu. Turško islamsko združenje Ditib, ki nadzoruje velik del mošej v Nemčiji, je bilo v zadnjem času v središču sporov. Obtoževali so jih vohunjenja za turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, zdaj pa so zavrnili še sodelovanje na sobotnih muslimanskih protestih proti terorizmu v Kölnu. Po njihovem tudi to prispeva k stigmatizaciji muslimanov, ki naj bi se že neštetokrat ogradili od terorizma. A so Nemci zadovoljni, da se s tem ne strinjajo številne druge muslimanske organizacije in posamezniki, med njimi tudi nekatere turške. Večina sodobnih terorističnih dejanj dobi islamski predznak, v Nemčiji pa so doslej muslimanom pogosto očitali, da temu ne nasprotujejo dovolj.