Proces, ki je pripeljal do takšne odločitve ustavnega sodišča, je sprožila »interseksualna« oseba iz Leipziga, ki se je v matični register hotela vpisati kot »inter« ali »različna«. Sedemindvajsetletna Vanja se je rodila kot deklica, genska analiza pa kaže, da ni ne eno ne drugo, in se je kot takšna hotela tudi opredeliti. Tožbe na nižjih sodnih nivojih niso uspele, zdaj pa je Vanji na pomoč priskočilo ustavno sodišče.
V Nemčiji živi okrog osemdeset tisoč ljudi, ki nočejo biti ne ženske ne moški. Zakonodaja že od novembra 2013 omogoča izpustitev navedbe spola pri novorojenčkih, če ta ni jasen. Nemški svet za etiko je že leta 2012 posvaril proti nasilnemu opredeljevanju za ženske ali moške pri tistih otrocih, ki po telesni konstituciji niso ne eno ne drugo. Posebej se je še opredelil proti operativnim posegom za prilagajanje enemu od obeh spolov. Po prepričanju sveta bi moral vsakdo dobiti možnost opredeljevanja v odraslosti, ustavno sodišče pa zdaj tem daje možnost »pozitivne« opredelitve. Na potezi so zakonodajalci.