Tiskane izdaje
Bruselj – Evropski komisar za digitalno gospodarstvo, Nemec Günther Oettinger, sicer nikoli ni bil znan po zadržanosti v javnih nastopih, a o njegovih zadnjih opazkah o Kitajcih, Valoniji in istospolnih porokah je obveljalo, da sodijo bolj za gostilniško omizje kot v visoko politiko.
Prejšnji teden je na prireditvi za gospodarstvenike v Hamburgu slabšalno govoril o poševnookih Kitajcih. Eden od udeležencev ga je posnel in objavil na spletu, kako govori o kitajski gospodarski delegaciji, v kateri ni ženskih kvot. Razpredal je, da je prišlo le devet moških iz ene stranke z enako pričesko, »kot da so si počesali lase z leve na desno s črno pasto za čevlje«. V uradnem Pekingu so se zgražali nad komisarjevim nespoštljivim besednjakom in ga razumeli kot znamenje, da imajo nekateri politiki z Zahoda še vedno večvrednostni kompleks.
»Mikroregija s komunisti na oblasti«
V nekem drugem nastopu je govoril o Valoniji kot mikroregiji (ima okoli 3,6 milijona prebivalcev ali več kot sedem članic EU) s komunisti na oblasti, ki je z ne Ceti blokirala vso Evropo. Vodja valonskih socialistov, bivši belgijski premier Elio Di Rupo, je pozval predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, naj okara komisarja, ki žali Valonijo. Oettingerjeve trditve da so žaljive do prebivalcev, civilne družbe in izvoljenih predstavnikov. V govorjenju o komunistih na oblasti da se zrcali veliko nepoznavanje politične realnosti v eni od ustanovnih članic EU.
Tudi o istospolnih parih je govoril porogljivo, češ, v Nemčiji grozi uvedba obvezne homoseksualne poroke. Tisti z več razumevanja za Oettingerjeve izjave ga branijo, češ da se evropski komisar pogosto bolj sproščeno izraža. Sam je dejal, da izjave niso bile namerno žaljive in nespoštljive. V zadnjih letih se je že nekajkrat znašel v podobnem položaju. Tako je najglasnejše zagovornike internetne nevtralnosti primerjal s talibi. Da na spletu ni »domorodec« in da se mora še veliko naučiti na svojem področju, je priznal že jeseni 2014, ko je prevzel položaj digitalnega komisarja.
Najbolj zgroženi odzivi na komisarjev besednjak so prišli iz nemške politike. Ne samo levičarska in zelena opozicija, ampak tudi zvezna ministrica za družino, socialdemokratka Manuela Schwesig, je razglasila njegove opazke za homofobne in rasistične. V socialdemokratskem taboru na splošno opozarjajo, da ljudje, ki uporabljajo tak besednjak, ne bi smeli biti na vodilnih političnih položajih. Tudi v evropskem parlamentu se pojavljajo zahteve iz manjših skupin, denimo Zelenih, naj Juncker odstavi Oettingerja.
Doslej še ni znamenj, da bi bil Oettinger kakorkoli ogrožen. Za njim stoji kanclerka Angela Merkel, ki ga je že pred sedmimi leti poslala v Bruselj, kjer je najprej zasedel položaj komisarja za energetiko. V uradnem Berlinu so ga označili za odlično usposobljenega in enega od najbolj izkušenih komisarjev. Tudi Juncker noče novih zapletov v komisiji, ki se že tako spopada s težavami, ker je njegov predhodnik José Manuel Barroso postal svetovalec banke Goldman Sachs za brexit. To spodkopava zaupanje v komisijo, četudi je neodvisni etični odbor ugotovil, da ni bilo kršitev pravil.
Kočljive razsežnosti Junckerjeve odločitve
Junckerjev glasnik je napol v šali opozoril, da v evropski komisiji nimajo lastnega FBI (ki bi preiskoval komisarje). Ne glede na vse: Oettinger naj bi v bruseljski palači Berlaymont, kjer je sedež evropske komisije, še napredoval. Na začetku leta, po odhodu podpredsednice evropske komisije, Bolgarke Kristaline Georgieve, v Svetovno banko, bo prevzel njen proračunski resor. Juncker pripisuje Oettingerju obsežne politične izkušnje in dobro mrežo stikov v evropskem parlamentu, članicah in regijah. To je za Junckerja jamstvo njegove profesionalnosti, sposobnosti, strokovnosti.
Krščanskodemokratski politik s Švabskega je bil pred odhodom v Bruselj premier Baden-Württemberga, ene izmed največjih in gospodarsko najuspešnejših nemških zveznih dežel. Na novem položaju bo skrbel za vodenje proračuna EU, ki znaša okoli 1000 milijard evrov v sedmih letih. Junckerjeva odločitev ima še eno kočljivo razsežnost: povečanje razprave o vlogi Nemčije v institucijah EU. Oettinger, ki je vedno bil tarča kritik, da ima kot komisar preveč posluha za interese nemške industrije, je bil neredko kritičen do zapravljivejših članic z juga EU.
