Nezaupanje v uradno verzijo nekdanje makedonske oblasti o terorizmu

Albanci v Skopju in Prištini­ ­protestirajo, ker je sodišče ­zaradi terorizma v Kumanovu­ obsodilo osem ljudi na dosmrtno ječo. Kosovski premier­ ­Ramush Haradinaj zahteva­ mednarodno preiskavo, k ­reviziji sodnega postopka pa se nagiba tudi makedonski ­premier Zoran Zaev.

Demonstranti v makedonski prestolnici zahtevajo mednarodno preiskavo in revizijo procesa ter razkritje motiva »Kumanovske skupine«. Po njihovem se mora v nov preiskovalni postopek vključiti Ovse, ki naj zagotovi preiskovalce, tožilce in sodnike iz EU in ZDA. Na protestih v Prištini so svojci obsojenih poudarili, da je njihove najbližje zvabila v past tedanja makedonska oblast. Poudarili so, da so bili mladeniči žrtve politike voditeljev takratne vladajoče koalicije VMRO-DPMNE in Demokratične unije za integracijo (DUI).

Največji varnostni incident

Kosovski Albanci so vzklikali Osvobodilni vojski Kosova (OVK) in pozivali k nasilju ter grozili, da so pripravljeni na vojno. Makedonski državni vrh na čelu z Zoranom Zaevom se ni odzval niti na požig makedonske zastave v središču Prištine niti na grožnje z novim nasiljem. Po mnenju nekaterih niso izključene niti medetnične napetosti niti nova teroristična akcija, podobna prelivanju krvi v Kumanovu. Ne le zaradi obsodbe »Kumanovske skupine«, temveč tudi zaradi nesoglasja med albanskimi strankami, ki so tudi koalicijske partnerice vladajoče Socialdemokratske zveze Makedonije (SDSM).

Skopsko sodišče je po več kot dveh letih od krvavih spopadov med oboroženo skupino makedonskih in kosovskih Albancev ter pripadniki varnostnih sil v naselju Diva v Kumanovu zaradi terorizma obsodilo osem ljudi na dosmrtno ječo, 26 pa na večletno zaporno kazen. Skupaj je bilo zaradi sodelovanja v teroristični akciji obtoženih 38 ljudi, od teh so štiri oprostili. Večina obsojenih je s Kosova, skupno pa so bili obsojeni kar na 750 let zapora.

V Kumanovu so se maja 2015 spopadli pripadniki varnostnih sil in skrajneži. Po dveh dneh spopadov so policijske sile obvladale skrajneže. V spopadih je bilo ubitih osem policistov in deset oboroženih ljudi, 37 je bilo ranjenih. Ubite kosovske Albance je na Kosovu tamkajšnja oblast pokopala kot narodne heroje. Sodišče je 13 ljudi obsodilo na 40-letno zaporno kazen, še 13 oseb pa bo moralo v zaporu preživeti od 12 do 18 let.

Spopad v Kumanovu je bil največji varnostni incident v Makedoniji po oboroženem konfliktu leta 2001, ko se je spopad upornikov albanske Osvobodilne narodne armade in makedonskih varnostnih sil po posredovanju mednarodne skupnosti končal z ohridskim mirovnim sporazumom. Kaj je bilo v ozadju krvavega spopada v Kumanovu, še vedno ni pojasnjeno. Neposredno po spopadu so se pojavila ugibanja, da je tedanja vlada premiera Nikole Gruevskega namerno izzvala konflikt, da bi odvrnila pozornost od lastnih težav. Na drugi strani je vlada očitala Albancem, da je bil cilj oboroženega upora oblikovanje albanske države v Makedoniji ali pa priključitev tega območja sosednjemu Kosovu.

Slika o nezmotljivem voditelju

Po prelivanju krvi v Kumanovu je Gruevski odstavil ministrico za notranje zadeve Gordano Jankulosko in prometnega ministra Mileta Janasijeskega, medtem ko je vodja obveščevalne službe Sašo Mijalkov odstopil. Trojica je veljala za najbližje sodelavce Gruevskega. Jankuloski in Janasijeskemu so makedonski mediji očitali velike napake pri policijski akciji proti oboroženim Albancem v Kumanovu. Po poročanju makedonskih in kosovskih medijev sta notranja ministrica in vodja obveščevalne službe odstopila, ker so ju na pogovoru na ameriškem veleposlaništvu soočili s posnetki telefonskih pogovorov predstavnikov obveščevalne službe z enim od vodij in več člani oborožene skupine.

Po njihovih navedbah so Albanci, zaposleni v obveščevalni agenciji, stopili v stik z oboroženo skupino po naročilu Mijalkova, ki je od oborožene skupine zahteval, naj povedo, kakšno nadomestilo zahtevajo za umik. To pomeni, da je makedonsko notranje ministrstvo z njimi začelo pogajanja. Vodja DUI Ali Ahmeti je razkril, da se je med policijsko akcijo v Kumanovu pogajal s teroristi o njihovi predaji in da so za to vedeli tako Gruevski kot diplomati ZDA, EU in Ovseja. Ahmeti je dejal, da ima informacije o tem, kaj se je zares dogajalo v Kumanovu, vendar čaka na dovoljenje, da jih objavi. Po njegovih navedbah se mu je med akcijo javilo nekaj oseb iz oborožene skupine, ki so mu predlagale, da jim pomaga pri pobegu, vendar je vztrajal pri njihovi predaji. Po njegovem in po posredovanju Ovseja so se preživeli pripadniki oborožene skupine predali policiji.

Tančica skrivnosti

Kljub intenzivnosti spopadov, številnim smrtnim žrtvam in nezaupanju v uradno verzijo tedanje oblasti, da so bili oboroženi Albanci teroristi, je še vedno skrivnost, ali so bili makedonski politiki res neposredno vpleteni v pripravo oziroma vodenje krvavih dogodkov v Kumanovu. Je pa rekonstrukcija vlade, ki je bila posledica odstavitve in odstopa trojice najožjih sodelavcev Gruevskega, vplivala na njegovo javno podobo. Razbila je kompaktno sliko o nezmotljivem voditelju, ki ne popušča pritiskom. To ni veljalo le za Gruevskega, temveč tudi za voditelja vladajoče albanske stranke Alija Ahmetija, ki je ustvaril podoben privid med albanskimi volivci.