Nov sodni proces proti nekdanjima šefoma srbske državne varnosti na haaškem sodišču

Pred haaškim sodiščem se bo 13. junija začel nov sodni proces proti vodji srbske državne varnosti Jovici Stanišiću in njegovemu pomočniku Franku Simatoviću. Nekdanja visoka predstavnika državne varnosti, ki sta obtožena zločinov na Hrvaškem in v BiH, sta že v sodnem priporu v Hagu.

Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je sredi decembra leta 2015 razveljavilo oprostilni sodbi zoper nekdanjega vodjo srbske službe državne varnosti (SDB) Jovico Stanišića in poveljnika enote za posebne operacije te tajne službe Franka Simatovića ter odredilo ponovno sojenje za očitane zločine nad Hrvati in Muslimani med vojno na Hrvaškem in v BiH v letih 1991-1995. Ponovno sojenje bo tokrat potekalo pred mednarodnim kazenskim sodiščem Združenih narodov (MICT), ki je pravni naslednik haaškega sodišča.

Združeni zločinski podvig je vodil Slobodan Milošević

Stanišić in Simatović sta bila na prvi stopnji obtožena, da sta med vojno na območju nekdanje Jugoslavije organizirala, financirala, oskrbovala in nadzirala srbske paravojaške formacije, kot so Rdeče baretke, Škorpijoni in Tigri pokojnega Željka Ražnatovića Arkana. Simatović je bil prvi poveljnik Rdečih baretk. Obtožena sta tudi bila za pregon na rasni,verski in politični osnovi, umore, deportacije ter za prisilno premeščanje hrvaških in muslimanskih civilistov. Obtožnica ju je bremenila zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov, ki naj bi jih storila v okviru združenega zločinskega podviga, ki ga je vodil takratni srbski predsednik Slobodan Milošević, s ciljem trajne in nasilne odstranitve nesrbskega prebivalstva iz delov BiH in Hrvaške, ki bi bili nato vključeni v srbsko državo.

Leta 2013 so ju v Haagu oprostili, ker da tožilstvo ni nedvoumno dokazalo, da sta načrtovala ali ukazala zločine, navedene v obtožnici. Tožilstvo se je na oprostilno sodbo pritožilo. Sodišče v Haagu je 15. decembra 2015 razveljavilo oprostilni sodbi. Sodnik Fausto Pocar je že takrat napovedal, da bodo obtoženima ponovno sodili v vseh točkah obtožnice. Kot je pojasnil, so sodniki leta 2013 naredili več napak. Do začetka novega sodnega procesa je haaško sodišče izpustilo Stanišića in Simatovića na začasno prostost.

Oba obtožena sta na prvem sojenju zanikala krivdo

Po razveljavitvi prvostopenjske sodbe je haaško sodišče naložilo srbski vladi, naj določi policiste, ki ju bodo spremljali do letališča na Nizozemskem, kjer bodo nato pri prevozu do pripora v Scheveningnu za njuno varnost skrbele nizozemske oblasti. V primeru, da bi skušala pobegniti, je sodišče vse države, kjer bi lahko bila, pozvalo k njuni aretaciji. Razpravni senat je tudi zavrnil Stanišićevo zahtevo, naj mu zaradi bolezni dovoli, da med prvim delom ponovnega sojenja, ko bodo tožilci izvajali dokaze zoper njega, ostane v Srbiji. Kljub temu da Stanišić, po ugotovitvah zdravnikov v Haagu in Beogradu, trpi zaradi kronične bolezni prebavnih organov in depresije. Zaradi njegove bolezni je bilo tudi prvo sojenje prekinjeno za dlje kot leto dni, Stanišić pa ga je nekaj časa spremljal po video linku iz pripora v Sheveningenu.

Če ima obtoženi pravne zastopnike, pravila sodišča sicer dopuščajo, da ni prisoten na sojenju. To možnost je skušal uveljaviti Stanišić, ki je predlagal, da bi proces spremljal preko interneta iz Beograda, na njem pa bi sodeloval tako, da bi se vsak dan posvetoval z odvetniki, ki ga zastopajo v sodni dvorani. Senat ni izključil možnosti, da bo Stanišiću, zaradi vzornega vedenja na začasni prostosti, med sojenjem dovolil, da se vrne v Srbijo. Po oceni senata pa je nujno, da je prvoobtoženi prisoten na začetku sodnega procesa in med prvim delom dokaznega postopka tožilstva. Stanišić in Simatović sta se tako morala vrniti v pripor haaškega sodišča do 30. maja. Čeprav so Stanišića v Beogradu pregledali specialisti, ki jih je imenovalo haaško sodišče, je bil ob vrnitvi v haaški pripor deležen ponovnega zdravniškega pregleda.

Srbske oblasti so Stanišića in Simatovića aretirala med operacijo Sablja po atentatu na srbskega premierja Zorana Đinđiča 12. marca 2003. Istega leta so ju izročile haaškemu sodišču, slednje pa je oba obtožena večkrat izpustilo na začasno prostost. Pred prvim nastopom pred sodiščem sta oba zanikala krivdo za zločine, za katere sta obtožena. Na ponovnem sojenju je senat dovolil tožilstvu, da v kazenski spis vloži pričevanja 143 prič, ki pa ne bodo vse zaslišane.