Tiskane izdaje
Bruselj – Jean-Claude Juncker je dan po razkritju novega svežnja dokumentov, s katerim je skupina preiskovalnih novinarjev opozorila na do zdaj neznane razsežnosti uporabe zapletenih davčnih struktur, priznal, da je afera Luxembourg Leaks oslabila njegov položaj na čelu evropske komisije.
Na seznamu 340 podjetij, ki so z uporabo zapletenih davčnih struktur precej znižala stroške svojega poslovanja, se je znašlo na desetine novih imen, med njimi ameriški medijski gigant Walt Disney in kanadski proizvajalec letal Bombardier. Dokumenti, ki so jih v sklopu obsežne preiskave objavili člani Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev (ICIJ), vsebujejo informacije o razsežnostih tajnih dogovorov med luksemburško vlado in vodstvi nekaterih največjih podjetij na svetu o zmanjševanju njihovih davčnih obveznosti. Novinarji so v gradivu našli dokaze o »agresivnih davčnih strukturah«, ki so jih podjetja množično izkoriščala v letih med 2003 in 2011.
Iz dokumentov je razvidno, da so jim pri tem pomagali predstavniki štirih vodilnih računovodskih družb – Ernst & Young, KPMG, PricewaterhouseCopper's in Deloitte.
Novo poglavje davčne afere je problem predvsem za Jeana-Clauda Junckerja, nekdanjega luksemburškega premiera, ki se je na začetku novembra, le nekaj dni po tem ko je prevzel krmilo evropske komisije, znašel pod plazom kritik zaradi svoje domnevne vloge pri uveljavljanju sistema zapletenih davčnih struktur. Podatki, ki kažejo, da so se sicer zakonite, a etično in moralno kočljive prakse dogajale med njegovim vodenjem države, so bili pred nekaj tedni povod za glasovanje o nezaupnici evropski komisiji, ki ga je Juncker preživel brez težav.
Tudi če Junckerjevo mesto na čelu komisije ni ogroženo, tokratna razkritja so nova grožnja za njegovo kredibilnost, za kritike pa predvsem učinkovito orodje za mobiliziranje protestnega glasu. »Ne gre za nobeno naključje. Prvi val [razkritij] je prišel, ko sem nastopil položaj, drugi val prihaja, medtem ko bo prisegel pred sodiščem, kar je zame zelo pomemben dogodek,« je šestdesetletni politik dejal ob prihodu na Sodišče Evropske unije v domačem Luksemburgu, kjer je včeraj prisegla njegova komisarska ekipa. Juncker se, kot je razvidno iz njegovih zadnjih izjav, zaveda problematičnosti in nevarnosti položaja, v katerem se je znašel. A hkrati ponavlja, da ne more prevzeti krivde za prakse, za katere so po njegovem mnenju odgovorne vse evropske vlade.
V imenu konkurenčnosti
»Z vidika subjektivne odgovornosti si nimam kaj očitati, še posebno ne v primerjavi z drugimi. A afera me je oslabila, saj implicira, da sem sodeloval pri [uveljavljanju] struktur, ki kršijo elementarna načela etike in morale,« je Juncker poudaril za francoski dnevnik Libération. V pogovoru, ki so ga novinarji časnika opravili pred objavo novih odkritij o spornih davčnih praksah, je Juncker v osnovi še naprej vztrajal pri stališču, ki ga je predstavil prejšnji mesec, ko je dejal, da ne more biti arhitekt luksemburškega davčnega modela, saj ta ne obstaja. Vlade, ki jih je vodil, niso storile nič drugega kot to, da so se za investicije potegovale uspešneje kot vlade drugih držav.
Na seznamu podjetji, ki so ga v sodelovanju z več kot dvajsetimi časopisnimi hišami objavili novinarji ICIJ, najdemo znana imena iz financ, telekomunikacij in medijev. Med tistimi, ki najbolj izstopajo, sta ponudnik spletnih telefonskih storitev Skype, ki je od leta 2005 v lasti tehnološkega velikana Microsoft, in proizvajalec kemičnih vlaken Invista, sicer hčerinsko podjetje ameriške multinacionalke Koch Industries. Analiza objavljenih dokumentov, ki jo je objavil britanski Guardian, je pokazala, da je vodstvo Skypa omogočilo svoji luksemburški enoti, da se je v obdobju 2009–2013 popolnoma izognila plačilu davkov na dohodke, zato je profite preusmerila na svoji dve podružnici na Irskem.
Medijski gigant Walt Disney je po drugi strani za plačilo davka namenil nekaj več kot četrtino odstotka svojih dohodkov. Zanimiv je tudi primer Inviste. Družba, katere najbolj znani proizvod ima oznako Lycra, je po nasvetu računovodij ustanovila interno banko, ki je drugim podjetjem v skupini Koch posojala denar po visokih obrestnih merah. V zameno za to si je v Švici prislužila velike ugodnosti, davčne obremenitve v Luksemburgu pa posledično zmanjšala na minimum.
Privlačno fiskalno okolje
Juncker je še v času vodenja vlade v javnih nastopih večkrat poveličeval luksemburško davčno zakonodajo, družbo Skype pa izpostavil kot edinstveni prikaz tega. Odločitev ponudnika spletne telefonije, da eno od svojih enot postavi v Luksemburg, je pojasnil kot posledico »privlačnega finančnega okolja«. Toda kot so ugotovili novinarji ICIJ, je odločitev v marsičem temeljila na zagotovilih vladnih uradnikov, da se proti Skypu in drugim družbam, ki se bodo hotele izogniti plačilu davkov, ne bo ukrepalo.
Predstavniki Microsofta, Disneyja in Koch Industries so v izjavah za javnost včeraj odločno zavrnili obstoj kakršnih koli nepravilnosti v svojem poslovanju. Vztrajali so, da davke plačujejo skladno z veljavno zakonodajo, tudi v državah, kakršen je Luksemburg.
