O lyonskem nadškofu bo še pred papežem odločalo sodstvo

Frančiška so vprašali o primeru prikrivanja zlorabe otrok. Prepričan je, da je lyonski nadškof ravnal ustrezno.

Objavljeno
18. maj 2016 15.31
VATICAN-POPE-AUDIENCE
Mo. B.
Mo. B.

Vatikan − Zlorabe najbolj ranljivih v institucijah, ki bi jih morale najbolj ščititi, pogostokrat pridejo na dan veliko prepozno. Takrat, ko so zlorabljeni že odrasli in ko je plenilec dobil veliko preveč novih priložnosti za nove zlorabe. Tako se je konec 80. in začetek 90. zgodilo tudi v predmestju Lyona. V Franciji zdaj poteka razprava, kdo je zato odgovoren.

Duhovnik Bernard Preynat je med letoma 1986 in 1991 spolno zlorabil najmanj štiri skavte, stare od osem do 12 let. Ko se je eden od njih opogumil in to zaupal svojim staršem, so ti o tem obvestili nadškofijo v Lyonu, a zgodilo se je bore malo. Preynat je zlorabe priznal, umaknili so ga iz župnije Saint-Luc, a je že čez šest mesecev v novi župniji nemoteno nadaljeval svoje »poslanstvo«, kjer je imel še naprej stik z otroki.

Šele 24 let pozneje so duhovnika suspendirali. To je maja 2015 storil zdajšnji lyonski nadškof Philippe Barbarin, ki je, kot trdijo v nadškofiji, pričevanje prve žrtve slišal šele sredi leta 2014. Žrtve duhovnika so prepričane, da je Barbarin za zlorabe vedel veliko prej, a ni ukrepal, zato so zdaj ukrepali oni. Proti njemu poteka preiskava.

A je papež Fračišek v nedavnem intervjuju za katoliški dnevnik La Croix pojasnil, da o njegovi odstavitvi ne razmišlja, dokler postopek ne bo zaključen. Z njegovo predčasno odstavitvijo bi namreč namigovali, da je kriv za prikrivanje zlorab. »Na podlagi informacij, ki jih imam, mislim, da je kardinal Barbarin v Lyonu ustrezno ukrepal in vzel stvari v svoje roke. Je pogumen in kreativen človek, misijonar. Zdaj moramo počakati na zaključek postopka,« je še povedal.

Francija – najstarejša hči, a z malo vere

»Dežela velikih svetnikov in velikih mislecev,« kot jo je v intervjuju za francoski katoliški dnevnik La Croix opisal papež Frančišek, bo medtem na njegov obisk morala še počakati. »Prihodnje leto so v Franciji volitve in praksa je, da Sveti sedež v tem obdobju tja ne potuje.« O njegovem obisku se je ugibalo že lani, zdaj pa bodo očitno morali počakati do naslednjega leta.

Papež je v intervjuju Francijo opisal kot »najstarejšo hčer Cerkve, a ne tudi najbolj verno«. Njegovo stališče temlji na vse večji sekularizaciji države, ki je v svojo zakonodajo zapisala pravico do poroke istospolnih parov, kontracepcije in splava, prav tako pa omejila javno razkazovanje verskih simbolov. »Majhna kritika Francije je /.../, da je pretirana v sekularizmu.«