Tiskane izdaje
Berlin – Med napetimi dogajanji doma in v Evropi se je v Nemčiji skorajda izgubila novica, da je pri 87. letih umrl policist Karl-Heinz Kurras, ki je konec šestdesetih let z ubojem študenta Benna Ohnesorga pomagal razvneti študentske demonstracije. Pred nekaj leti se je izkazalo, da je bil agent vzhodnonemškega Stasija in nekateri zgodovinarji verjamejo, da je ta stal tudi za študentskimi upori.
Cele generacije mladih Evropejcev še danes občudujejo revolucionarni zanos študentskih gibanj iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, pa čeprav mnogi voditelji iz tistega časa kamenjanje policistov ali obiske v Albaniji Enverja Hodže pripisujejo mladostni vihravosti. Vsaj v Nemčiji pa zgodovinarji odkrivajo še bolj sporna ozadja uporov, ki so pretresli tedanjo Evropo in svet, potem ko so uporniki velik del svoje jeze na sistem pripisovali nesmiselni smrti 27-letnega Benna Ohnesorga med zahodnoberlinskimi demonstracijami proti perzijskemu šahu drugega junija 1967. Mladega očeta in študenta germanistike je ustrelil zahodnonemški policist Karl-Heinz Kurras, menda zato, ker se je počutil ogroženega.
Ohnesorgova smrt je sprostila nakopičeno jezo nad kapitalističnim sistemom, eno od terorističnih gibanj, ki so sledila študentskim uporom, se je celo imenovalo Gibanje drugega junija. Leta 2009 pa so odkrili, da je bil Kurras agent vzhodnonemškega ministrstva za državno varnost in celo član vladajoče partije SED. Zgodovinarji ne soglašajo o njegovih motivih, saj dokumenti Stasija iz tistega časa kažejo, da so bili tudi nadrejeni dragocenega vohuna znotraj zahodnonemške policije presenečeni nad ubojem, pred svojo smrtjo konec lanskega leta pa Kurras ni več mogel pojasniti svojih dejanj, čeprav bi jih hotel. Nekateri menijo, da je Benna Ohnesorga ubil na svojo roko v prepričanju, da gre za prebežnika iz DDR s podobnim imenom. Drugi opozarjajo, da so pri Stasiju uboj s strelom v glavo od zadaj in iz neposredne bližine takoj izkoristili za propagandno kampanjo proti »fašističnemu« zahodnonemškemu režimu, študentski voditelji pa so začeli zahtevati »svobodno državo Zahodni Berlin«, kot jo je zagovarjal tudi sovjetski tabor. Med njimi eden najpomembnejših nemških študentskih voditeljev Rudi Dutschke, ki je že naslednje leto preživel strele v glavo iz orožja resnično protikomunistično nastrojenega atentatorja. Dobro desetletje kasneje je umrl za posledicami tega atentata.
