Tiskane izdaje
Je pa takoj za njim nastopil predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker in pozval k čimprejšnji rešitvi vprašanja meje, ki ga je razglasil tako za dvostranski kot tudi za evropski problem. »Mora biti rešen,« je povedal Juncker.
Pojasnil je, da je evropska komisija sicer ponudila pomoč glede arbitraže. A ponujena roka je bila sprejeta le s prsti, je slikovito pojasnjeval Juncker. Pomoč naj bi še ponujali. Tega, da bi države še lahko vstopale v EU brez rešenih dvostranskih sporov, v prihodnosti ne bo več. V kontekstu načrtovane širitve EU na Balkan je pozval Hrvaško in Slovenijo, naj pokažeta odgovornost.
Med političnimi skupinami sta k spoštovanju razsodbe pozvali socialistična (S&D) in liberalna (Alde). »Hrvaška naj bo skupaj s Slovenijo dober model rešitve mejne zadeve, ki bo temeljila na arbitraži,« je povedal prvi poslanec Alde Guy Verhofstadt. Vodja največje skupine, desnosredinske EPP, Manfred Weber se glede arbitraže ni opredeljeval. Je pa dolgoletni evropski poslanec iz nemške CDU Elmar Brok opozoril, »da je cilje Evrope, da bi bile meje nepomembne. To je morda pot, po kateri bi državi lahko našli pot druga do druge.«
Plenković za kompromis
Šele v odgovorih na njihove nastope je Plenković pozival k rešitvi, »ki bo sprejemljiva za obe strani in bo upoštevala njune interese«. Ponavljal je, da je v arbitražnem postopku slovenska stran kršila pravila in mednarodno pravo. Sam pravi, da je pripravljen na kompromis, s katerim bosta zadovoljni obe strani, a »ne more zapreti oči in reči, da je bilo vse ok«.
Opozoril je tudi, da ima veliko članic dvostranska vprašanja, ki pa niso obravnavana na evropskem svetu ali v evropskem parlamentu. Slovenijo je tudi pozval, naj se odreče enostranskim dejanjem. Tako bi preprečili, da problem med državama ne bi ostal problem med državama. »Naredil bom vse, da ne bo napetosti in da bo problem rešen,« je povedal.
Hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković je danes v Strasbourgu nagovoril evropske poslance. Foto: Vincent Kessler/Reuters
V poznejši razpravi so nastopili še slovenski poslanci Tanja Fajon (S&D), Lojze Peterle (EPP), Igor Šoltes (Zeleni) in Ivo Vajgl (Alde). Hrvaško so pozvali k spoštovanju arbitraže, s katerim bi spoštovala mednarodno pravo. Njeno ravnanje naj bi namreč negativno vplivalo na širitev na Balkan. V odgovorih pa je Plenković med drugim očital Sloveniji enostranska dejanja in kaznovanje ribičev. Ocenil pa je tudi, da se tema preveč dramatizira, v medijih in politiki da je »preveč napihnjena«.
Stalno predstavništvo Slovenije je v odzivih na nastope v evropskem parlamentu na twitterju opozorilo na Junckerjevo sporočilo v govoru o stanju Unije septembra lani. »Sprejetje in spoštovanje končne sodbe je to, kar pomeni biti del Unije, ki temelji na vladavini prava,« je tedaj dejal Juncker.
Antonio Tajani: Cilj je dobra rešitev
»Spoštovati je treba pravila, trdo delamo za dobro rešitev, za boljše sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško. Težava je doseči dobro rešitev, ne pa organizirati trk med dvema evropskima državama. Naša naloga je zmanjšati razlike med državami, kadar se pojavijo težave,« je po nastopu Plenkovića povedal predsednik evropskega parlamenta Antonio Tajani.
Thomas Bickl, strokovnjak z univerze Essen-Duisburg, ki se znanstveno ukvarja s slovensko-hrvaškim vprašanjem, je Plenkovićev nastop ocenil z nekaj kritike. »Hrvaška vlada bo imela težave z verodostojnostjo. Vstop v območje z evrom in schengen brez izvršitve arbitražne odločbe ne bo deloval,« je ocenil. Po njegovem mnenju Hrvaška v takšnih okoliščinah ne deluje kot zagovornica širitve EU na Balkan. Sicer je prepričan, da obstaja velika priložnost, da Hrvaška med pristopnimi pogajanja reši mejna vprašanja s Črno goro (Boka Kotorska) in Srbijo (na Donavi). Bickl je prepričan, da bi bilo takšna vprašanja bolje reševati na meddržavnem sodišču v Haagu kot z arbitražami.
Vrata EU po novem odprta državam, ki niso v sporih
Evropska komisija danes sprejema širitveno strategijo za Zahodni Balkan. Države v regiji bodo morale pred vstopom rešiti dvostranske spore, saj jih EU noče uvažati (zlasti po izkušnji s Slovenijo in Hrvaško). »Širitvena politika EU mora še naprej izvažati stabilnost,« pišejo v Bruslju. Bilateralni spori bi morali biti rešeni »pod nujno«.
Tam, kjer še niso rešeni dvostransko, »morajo biti brezpogojno predloženi zavezujoči, končni mednarodni arbitraži. Njene odločitve morata v celoti izvajati in spoštovati obe strani pred pristopom in upoštevati v pripravi pristopnih pogodb«. Evropska komisija naj bi pozorno spremljala proces in zagotavljala podporo.
