Tiskane izdaje
Bruselj – Po srečanju finančnih ministrov G20 v Baden-Badnu je bilo še v praksi očitno, da ZDA pod Donaldom Trumpom mislijo resno z gospodarskim zapiranjem in protekcionizmom.
Edward Scicluna, finančni minister predsedujoče EU Malte, je označil položaj za »malce nadrealističen«, saj je bistvo G20 svobodna trgovina. Glede prihodnjega ravnanja ZDA v EU pričakuje nadaljnje zaplete. Tudi potrditev sporazuma s Kanado Ceta je bila razglašena za sporočilo o zavezanosti svobodni trgovini v času Donalda Trumpa. Čeprav uradno še ni bilo sklenjeno nič, je očitno, da je čezatlantsko trgovinsko-investicijsko partnerstvo (TTIP) v slepi ulici. Po nekaj mesecev stari oceni trgovinske komisarke Cecilie Malmström bo TTIP nekaj časa v zamrzovalniku.
Cilj skleniti pogajanja že v času administracije Baracka Obame že tako ni bil izpolnjen, saj je kljub številnim doseženim kompromisom nekaj ključnih vprašanj ostalo nerešenih. Če bi se kdaj pogajanja le nadaljevala, bi doseženo lahko bilo boljše izhodišče za nov začetek. Namesto poskusov reševanja TTIP si Unija po Trumpovem prihodu v Belo hišo pospešeno prizadeva za sklenitev drugih prostotrgovinskih sporazumov, predvsem z južnoameriškimi in azijskimi državami. Prvi interes je sklenitev sporazuma z Japonsko.
Japonska je četrto največje gospodarstvo na svetu, trikrat večje od Kanade. Z EU ustvarita tretjino svetovnega BDP. Po Trumpovi odpovedi čezpacifiškemu partnerstvu (TPP), ki so jo v Tokiu doživeli kot velik udarec njihovim gospodarskim načrtom, je Japonska bolj zainteresirana za uspeh pogovorov z EU. Tako je japonski premier Šinzo Abe prišel na pogovore še v Bruselj. Evropska želja je, da bi trgovinske pogovore, ki so se začeli spomladi leta 2013 in v katerih je bilo opravljenih že 17 pogajalskih krogov, sklenili še letos.
Problem dostop
EU si želi zlasti odprtje japonskega živilskega trga, ki je zaščiten z visokimi carinami. Razumljivo je, da si Japonska stran želi še lažji dostop do velikega evropskega trga za svojo avtomobilsko industrijo. Eno od vprašanj, ki ga postavlja Unija, je dostop do trga javnih naročil. To je ena od tem, pri katerih v pogajanjih z ZDA, kjer že od vekomaj velja pravilo »Buy American«, kupuj ameriško, ni bilo napredka.
Koristi svobodne trgovine z Japonsko veljajo za nesporne. Po novi študiji, ki jo je za fundacijo Bertelsmann naredil münchenski inštitut Ifo, bi imel sporazum dvojni učinek. Najprej bi obema stranema zagotovil gospodarske koristi. Če bodo carine ostale razmeroma visoke (na ravni sporazuma EU z Južno Korejo), naj bi bile koristi zgolj zmerne. Ambicioznejši sporazum bi zagotovil višje stopnje koristi. Drugo sporočilo bi bilo obstoj jasne zavezanosti gospodarskemu sodelovanju in svobodni trgovini v času Trumpa in brexita.
Kritiki, ki so se doslej postavljali po robu Ceti in TTIP, imajo bolj ali manj enake zadržke do sporazuma z Japonsko. Z njim da EU nadaljuje enako trgovinsko politiko – takšno, ki koristi le koncernom, so opozorili v civilnodružbenem gibanju Attac. Med drugim da lobistom zagotavlja neposreden vpliv na načrtovano zakonodajo. V zadnjem obdobju ima EU velike težave pri sprejemanju trgovinskih sporazumov. Lani jeseni se je zelo zapletalo s potrjevanjem Cete na ravni EU – v končnici je s svojimi zahtevami za blokado odločila belgijska regija Valonija.
