Tiskane izdaje
Z odhodom Velike Britanije bo konservativna vlada stranke Pravo in pravica (PiS) izgubila nemara najljubšo partnerico v Evropski uniji. Potem ko se je lani jeseni zamenjala poljska vladna garnitura in je prevzela vajeti stranka Jarosława Kaczyńskega s premierko Beato Szydło na čelu, je Velika Britanija postala prva zaveznica – izrinila je poprejšnje tesne odnose z Nemčijo. Zdaj je pričakovati, da bo Poljska v pogajanjih z Londonom v taboru naklonjenih spravljivemu pristopu, saj ji je nadvse veliko do ohranitve čim manj okrnjenih vezi.
Na Otok je namreč s trebuhom za kruhom odšlo kakih 700.000, 800.000 poljskih državljanov, posebej številna delovna sila. Za 40-milijonsko Poljsko, največjo vzhodnoevropsko državo, bo velik zalogaj v prihajajočih pogajanjih Evropske unije z Veliko Britanijo ureditev njihovega statusa. Zaščita pravic teh državljanov EU je za vlado v Varšavi prioriteta, najaktualnejše vprašanje. Z izhodom iz Unije naj jih bi približno polovica izgubila status, kar bi socialno močno obremenilo matično državo oziroma poljski trg delovne sile.
Scela pa so poljsko-britanske sorodnosti v osemindvajseterici številne, obema ugaja proameriška in tržno naravnana Evropska unija. Ne ena ne druga nimata skupne evropske valute, čeprav so razlogi za to različni, obe sta poudarjeno občutljivi za lastno suverenost in nenaklonjeni nadaljnji integraciji in poglabljanju povezave, vsakršni ideji federalne Evrope. Sta tudi izraziti atlanticistki, s tesnimi odnosi z Združenimi državami. Po izstopu Združenega kraljestva iz Unije bo Poljska ostala največja država članica EU zunaj evrskega območja. Razen v višegrajski družbi bo s svojo percepcijo Evrope bistveno bolj osamljena, kot je bila.
Otok je bil venomer tisti, ki je zahteval več pristojnosti za države članice, problematiziral je moč in samozadostnost bruseljske komisije in nasploh nasprotoval poglabljanju EU. Za Poljsko je odhod izguba zaveznice, ki ji je nadvse blizu glede idej reformiranja Unije. Obenem je zanjo britanska referendumska odločitev o odhodu prvovrstna potrditev teze o nefunkcionalnem evropskem projektu, ki je potreben fundamentalnih popravkov. Najmočnejši poljski politik, predsednik vladajoče stranke PiS Jarosław Kaczyński, se zavzema za korenite reforme in spremembo pogodbe. V tem smislu se brexit prilega razlagam poljske nacionalkonservativne vlade o tem, kaj je narobe z Evropsko unijo: britanska odločitev za odhod češ da je predvsem odraz nasprotovanja tesnejšemu evropskemu povezovanju in federalni Evropi, meni uradna Varšava. Sama se zavzema za prožnejšo integracijo, vsaki državi članici naj bi bilo dopuščeno, da sama izbere raven integracije. Evropo á la carte, skratka.
Na obrobju
Podobno kot druge višegrajske države se tudi Poljska boji nove realnosti, Evrope dveh hitrosti. Zelo jo je vznemiril zadnji sestanek šesterice zunanjih ministrov ustanovnih članic evropske skupnosti nedavno v Berlinu. Z izjemo Slovaške je višegrajska skupina zunaj evrskega območja, obenem se je s ksenofobno politiko v času množičnega prihoda beguncev dodatno izločila iz skupine tesneje povezanih članic, v katero ne sodi že po ekonomskih kazalnikih. Ustavna kriza na Poljskem oziroma spor med vlado in evropsko komisijo, pri čemer Bruselj kritizira spodkopano vladavino prava v državi, je Poljski odvzel veliko moči v evropski politiki, postala je marginalna.
Članica, ki je bila v času prejšnje vlade zelo proevropska in je vzdrževala tesne odnose z Nemčijo, je z zdajšnjo garnituro na evropskem obrobju. Nekdaj je stala tik ob Nemčiji, tačas je njena najtesnejša zaveznica Orbánova Madžarska. Brez Velike Britanije bo aktualna konservativna vlada še težje branila svoje interese. Z odhodom Otoka bo v vsakem primeru še bolj samotna.
