Predsedstvo z balkansko noto

Bruselj – »Skupaj smo močni,« je bolgarski nacionalni slogan, ki ga je Sofija izbrala za polletno predsedovanje svetu EU. Predsedstvo bo potekalo v dinamičnih časih za Unijo, polno načrtov za prihodnost. Začelo se bo z uradno slovesnostjo v Sofiji čez teden dni, ki se je bo udeležil tudi predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. Za cilj so si zadali ustvarjanje močne, digitalne in združene Evrope s tremi K: konsenzom, konkurenčnostjo in kohezijo. S kohezijo, zmanjševanjem razlik med evropskimi regijami, bo v prihodnjem letu ali dveh veliko ukvarjanja v okviru odločanja o proračunu EU po letu 2020, ki bo v znamenju letnega izpada okoli 10 milijard evrov kot posledici brexita. Članice z vzhoda so velike prejemnice denarja za razvojne projekte.

Pospešitev poti

Bolgarija si želi predvsem pospešiti pot balkanskih držav proti članstvu v EU. »Ambicija bolgarskega predsedstva je biti balkansko predsedstvo,« so zapisali v programu. Vse balkanske države da bi morale dobiti jasno perspektivo članstva. To bo tema vrha EU maja v Sofiji. Navezujejo se na Junckerjevo napoved, da bo evropska komisija februarja objavila strategijo za uspešen pristop Srbije in Črne gore kot vodilnih kandidatk z Zahodnega Balkana. V Bruslju prevladuje pričakovanje, da bi obe državi utegnili postati članici do leta 2025.

Če bo narejen napredek pri reševanju vprašanja njenega imena in se bo Grčija odpovedala politiki veta, se utegnejo vrata bolj odpreti še Makedoniji. Sicer si v Bolgariji želijo, da bi na Zahodnem Balkanu poglabljali regionalno sodelovanje, predvsem v kontekstu povezljivosti na področju transporta, komunikacij, energije, izobraževanja, digitalizacije. Ker je bilo slovensko-hrvaško reševanje mejnega spora z arbitražo obravnavano kot model za prihodnje glajenje dvostranskih sporov na Balkanu, se bolgarsko predsedstvo vsaj posredno ne bo moglo ogniti tej temi.

Zanesljiv partner

Bolgarija je med begunsko krizo pri upravljanju migracijskega toka stavila na »trdo roko«. Tudi kot predsedujoča država ima pri vrhu prednostnih nalog na področju migracij učinkovito vračanje ljudi, ki ne izpolnjujejo pogojev za zaščito v EU, domov. Največji zalogaj bo doseči preboj pri vprašanju prenove azilnega sistema z obveznim sprejemom kvote prosilcev iz najbolj obremenjenih držav v času največjih kriz. Pri tem je spodletelo že nekaj zadnjim predsedstvom in negotovo je, ali se v prihodnjega pol leta res lahko kaj premakne.

Tako kot druge članice si želi Bolgarija izrabiti predsedovanje za lastne cilje. Estonija, ki je bila za krmilom v drugi polovici lanskega dela, je bila predvsem uspešna z digitalno agendo. Sofija si želi jasnejše perspektive za vstop v evrsko območje in schengen. Tudi verifikacijskega mehanizma, sistema bruseljskega nadzora nad delovanjem pravosodja in boj proti korupciji, ki je bil vpeljan za Bolgarijo in Romunijo ob njenem vstopu leta 2007, bi se radi znebili. Premier Bojko Borisov je poudaril, da Bolgarija »ostaja predvidljiv in zanesljiv partner v EU«.