Prenovljeni Frontex in njegova nova pooblastila

Evropska agencija za varovanje zunanjih meja bo še to poletje dobila več osebja, denarja in pristojnosti.

Objavljeno
23. junij 2016 15.46
D. S.
D. S.

Varovanje zunanjih meja Evropske unije je vse od lanskega izbruha begunske krize ena prvih evropskih tem, pri kateri pa se članice do zdaj nikakor niso mogle dogovoriti, kje se lahko začne to varovanje in do kod še vedno segajo suverene pristojnosti vsake posamezne države pri varovanju meja.

Evropski uniji se je kljub temu zdaj le uspelo dogovoriti o korenitem preoblikovanju Frontexa. Agencija bo dobila bistveno več osebja za boljši nadzor, hkrati pa tudi nekatere nove pristojnosti in naloge. »Z boljšim nadzorom meja bomo lažje obvladovali priseljenske tokove,« je ob predstavitvi prenovljenega Frontexa v imenu Nizozemske, ki do konca meseca še predseduje EU, dejal nizozemski minister za migracije Klass Dijkhoff. Nova Agencija, ki bo po njegovih besedah učinkovito nadgradila dosedanji Frontex, bo delo začela še to poletje, njeno delovanje pa morata formalno potrditi še svet ministrov in evropski parlament.

Frontex je do zdaj približno desetletje skrbel predvsem za podporo nacionalnim enotam pri njihovi zaščiti meja, pri tem pa je bil po oceni EU kadrovsko preveč »podhranjen«, pa tudi finančno in tehnično premalo podprt, da bi svoje naloge lahko opravljal učinkoviteje in novim evropskim razmeram primerno. Cilj nove agencije naj bi zato bil »celovit mejni menedžment«, kot temu pravijo v Bruslju. S tem izrazom EU po novem menda ne misli več zgolj na fizično zaščito in nadzor meja, ampak tudi na ukrepanje skupaj s tretjimi državami, na vračanje migrantov v države izvora in tudi na pravočasne analize tveganja. Agencija naj bi pri tem učinkoviteje sodelovala tudi pri reševanju brodolomcev, kar je Frontex deloma počel že doslej.

Rezerva za hitra posredovanja

Po načrtih bo agencija v prihodnje dobila tisoč stalnih sodelavcev ob hkratni predvideni stalni rezervi dodatnih 1500 varuhov meja, ki bi jih bilo mogoče v primeru kriznih razmer mobilizirati takoj, najkasneje pa v roku treh dni. Hkrati bi se povečale tudi njene pristojnosti. Ključni problem v pogajanjih o teh novih pristojnostih je bilo ves čas vprašanje, ali lahko agencija pri zaščiti zunanjih meja posreduje tudi proti volji članice EU, ki ima po ustavi edina suvereno pravico do nadzora nad svojimi mejami. Po razlagah evropske komisije naj bi članice to suvereno pravico še vedno ohranile, vseeno pa naj bi imela agencija pravico »vskočiti v primeru, ko bi se zaradi pomanjkljivega nadzora lahko pojavile posledice, ki jih kasneje ne bi bilo več mogoče odpraviti«.

V sedanji begunski krizi se je namreč dogajalo, da so različne članice EU pogosto kritizirale predvsem Grčijo, češ da je premalo zavarovala svojo mejo s Turčijo, kar je množicam beguncev omogočilo nenadzorovan prihod v Grčijo in od tam naprej v druge članice Evropske unije. Odkar je tako imenovana »balkanska begunska pot« zaprta, problema, ki naj bi ga v primeru preveč obotavljive zaščite zunanjih meja v prihodnje pomagala preprečevati okrepljena evropska agencija za zaščito zunanjih meja Unije, ni več. Kljub temu pa bo menda Evropska unija s kadrovsko okrepljeno in z novimi pristojnostmi oboroženo agencijo, o čemer so se uskladile vse članice, zdaj veliko bolje pripravljena na takšne in  podobne nove probleme.