Tiskane izdaje
So pari, ki tudi profesionalno dihajo skupaj. Zakonca Macron sta se na vzpon do prvega položaja v Franciji podala z roko v roki, saj je zdaj že izvoljeni osmi predsednik Pete republike Emmanuel Macron v predvolilnem času nenehno poudarjal, kako sta s soprogo kot eno. Ni mogoče reči, da mu Brigitte le svetuje, ampak je ona po svoje on, in velja tudi obratno.
Gospa, ki postaja prva dama Francije, je predsednikovo »nujno ravnovesje« in vodilo. Preveč sta si blizu, da bi lahko bila potem, ko mu je uspelo seči najvišje, kar je mogoče, narazen, sploh ker je ob njej rasel in se po svoje naredil. Zato je pričakovati, da bo Macron »revolucionarno« predrugačil precej konservativno francosko državo prav tako po podobi prve dame. Brigitte Macron utegne stopiti v ospredje, zagotovo vidneje kot predhodnice.
Kampanjo sta vodila skupaj, Brigitte, rojena Trogneux, je bila ves čas zraven, javno izpostavljena ter močna vez v gibanju Naprej!, zdaj preimenovanem v Republika naprej!, zato si je vnaprej misliti, da bo markantna prva dama. Sploh ker je 39-letni Emmanuel Macron že pred meseci napovedal, kako bo takoj v prvih tednih poskrbel za »uradni status prve dame oziroma prvega gospoda«, ki ga – drugače kot, denimo, v Združenih državah Amerike – v Franciji ne poznajo. Hipokriziji da je treba enkrat za vselej narediti konec in položaj dokončno razjasniti, je bil decembra odločen za TF1: »Oseba, ki živi s predsednikom, mora imeti uradno priznano vlogo.« Za zdaj je formalnopravno ne določa nobeno besedilo, ohlapnosti je veliko, častno mesto prve dame je prepuščeno republikanski kurtoaziji in tudi glede aktivnosti in financiranja ni nobenih strogih pravil ... A če sodimo po izsledkih nedavne ankete YouGov za Le Huffington Post, imajo Francozi resda precej dobro mnenje o Brigitte Macron: slabi polovici vprašanih je všeč, niso pa najbolj naklonjeni ideji o ureditvi uradnega statusa za prvega zakonca: 68 odstotkov jih temu celo nasprotuje. Pravo prvo damo bi imeli in je hkrati nočejo, te polemike so stare ... Toda naj si mislijo, kar hočejo, »Brigitte ne bo v ozadju, ne bo skrita, za kakšnim tvitom ali kje drugje, ampak bo ob meni, ker je bila vedno z mano,« je novoizvoljeni predsednik ponavljal, še preden so mu Francozi v nedeljo s 66-odstotno podporo zaupali ključe Elizeja; od predhodnika Françoisa Hollanda jih bo sprejel ob uradni inavguraciji v nedeljo.
Učenec in učiteljica
Štiriinšestdesetletna Brigitte Macron, nekdanja učiteljica francoščine in latinščine, je Macronova ljubezen še iz začetka devetdesetih let, »začarala« ga je v njegovem najstniškem obdobju v rodnem Amiensu na severu Francije, od leta 2007 pa je tudi uradno njegova žena. Zaradi velike razlike v letih je bilo njuno razmerje dolgo skrivano in pogosto nerazumljeno, družbenega presojanja in obsojanja, predsodkov in klišejskega poenostavljanja je še zdaj ogromno. A Macron je bil trmasto vztrajen, ona pa, kot je zapisal v knjigi Revolucija [Révolution], pogumna. Čeprav poročena in mama, je dala priložnost ljubezni, ki se je zdela nemogoča ... In ker je mladi predsednik Francije predvolilno obljubljal revolucijo, se je pod njim nadejati prevratov na mnogih področjih, in tako tudi v preobražanju prastarih predstav o ljubezenskih parih in družini, »njegovi življenjski opori« – po soprogi ima tri odrasle otroke in sedem vnukov.
Brigitte, velika pedagoginja tudi po duši, je bila, kakor je še brati v Revoluciji, vedno predana učiteljica, ki je »ogromno časa namenila mladim«. Zato je pričakovati, da bi se lahko kot prva dama posebno posvetila večji demokratizaciji francoske šole. Macron je v kampanji sploh poudarjal, kako je »treba izobraževati vse naše otroke« ... »Da bi spet postavili na noge državo in bi lahko vsakdo našel svoj prostor v tem spreminjajočem se svetu, bo treba prvo bitko biti v šoli,« je zapisal. Podobno kakor za šolo se bo nova prva dama, zdaj ugibajo neredki, verjetno zavzemala še na področjih, kot so kultura, položaj žensk in prav tako invalidov.
Nespodobno opravljanje
Tudi francosko 21. stoletje je drugačno od časov, ki so mimo, v marsičem dobrem, a tudi slabem. Družbena omrežja, recimo, so na široko sprostila šankovsko opravljanje, ljudje, ki se naslanjajo na točilno mizo, pa ponavadi niso trezno spodobni. Prvo damo Francije imajo v zadnjih dnevih veliko v zobeh, iz »neznačilnega predsedniškega para« se norčujejo zaradi razlike v letih: češ da je Francija zdaj dobila »prvo staro mamo« ali celo »senior barbiko«. Nekateri se spotikajo, drugi moralizirajo, kako ni nikoli problem, kadar je moški 24 let starejši od svoje ženske, spet tretji namigujejo, da je Brigitte le maska za Macronovo homoseksualno razmerje (znane so čveke o Matthieuju Galletu, direktorju Radio France), še preostali pa se zavedajo, da – zakonski par Macron intimno – v bistvu nikogar nič ne briga, kajti prave teme so druge. V sredo je tako veliko nemira sprožil satirični tednik Charlie Hebdo, kjer so na naslovnici narisali Macrona, kako tipa trebuh noseče Brigitte, in zraven ironično pripisali: Delal bo čudeže. V mandatu, ki se napoveduje, je menda malone vse mogoče ... Spletna javnost se je zgrozila in označila karikaturo, pod katero se je podpisal Riss, za seksistično, tednik pa grajala, kako nizko je padel z mizoginostjo.
Skrbno negovanje
Kadar se na novo premika ogromna, zelo težko okretna in stara francoska država, migetajo še vse pritlehnosti in nizkotnosti. A nekaj je prav tako res, zakonca Macron sta med kampanjo, hote ali nehote, skrbela za redno in všečno navzočnost v tisku, prav tako rumenem. Macronova francoska revolucija bo zagotovo drugačna od vseh drugih, sploh od tistih obljubljenih prevratov, ki jih nikoli ni bilo ...
