Pripisovanje krivde Nizozemski je poceni izgovor

Združenje Matere Srebrenice­ je razočarano nad odločitvijo nizozemskega prizivnega sodišča,­ ki je potrdilo, da je država delno­ odgovorna za smrt približno 350 Bošnjakov. V spomin na žrtve genocida je v ponedeljek 70 udeležencev­ odšlo na pohod miru Sarajevo–Nezuk–Srebrenica.

Pohod miru, dolg več kot 240 kilometrov, bo trajal osem dni, poteka pa tudi v spomin na prebivalce Podrinja, ki so prehodili skoraj 100 kilometrov, da bi našli rešitev v Tuzli. Pohod že sedmo leto organizira združenje državljanov Priče svojega časa v sodelovanju s sarajevsko sindikalno in borčevsko organizacijo. V imenu organizatorjev je Muhamed Papić povedal, da je glavno sporočilo pohoda ohranitev spomina na nedolžne Bošnjake, ki so izgubili življenje v Srebrenici in Podrinju.

Evropa naj prevzame odgovornost

Vodja združenja Matere Srebrenice Munira Subašić je ocenila sodbo nizozemskega prizivnega sodišča za sramotno, saj da sporoča Muslimanom, da nimajo pravice niti do življenja. Napovedala je pritožbo. Prvostopenjsko sodišče je v civilnem procesu že leta 2014 pripisalo Nizozemski odgovornost za smrt približno 350 Bošnjakov, ki so bili ubiti v genocidu v Srebrenici julija 1995 med vojno v BiH. Na razsodbo so se pritožili tako sorodniki žrtev kot država, prizivno sodišče pa je odločalo v tožbi, ki jo je proti Nizozemski vložilo združenje Matere Srebrenice.

Prizivno sodišče je ugotovilo, da je Nizozemska ravnala nezakonito. Sodnica Gepke Dulek je v obrazložitvi sodbe pojasnila, da so nizozemski pripadniki mirovnih sil Združenih narodov s svojim ravnanjem olajšali bosanskim Srbom ločitev muslimanskih moških in dečkov ter so se morali zavedati možnosti, da jim grozi nehumana obravnava ali usmrtitev. Po oceni Gepke Dulek bi morale nizozemske sile posvariti te moške pred tveganji in jim dovoliti ostati v enklavi, od koder so evakuirali njihove družine.

Bivši poslanec nemških krščanskih demokratov (CDU) Stefan Schwarz je pozval Evropo in Nemčijo ter nemško vlado, naj prevzamejo odgovornost za genocid v Srebrenici. Po njegovem je pripisovanje krivde Nizozemski poceni izgovor, ker bi mednarodna skupnost najkasneje po Goraždu, ki je bilo napadeno leto dni prej, če ne že po Prijedoru in Višegradu, morala vedeti, da se lahko v Srebrenici zgodi najhujši pomor.

Napad na Goražde je tudi pokazal, da je pomor mogoče preprečiti z letalskimi napadi. Namesto tega so ZN v Srebrenici poslali na tisoče ljudi v zanesljivo smrt. V BiH so te dni zaznamovali tudi 25. obletnico sežiga 70 ljudi v hiši v Višegradu leta 1992. Najmlajša žrtev »živega kresa« je bil dva dni star dojenček, za zločin sta bila obsojena Milan in Sredoje Lukić, zakrivili pa so ga pripadniki srbske paravojaške enote Maščevalci. Čeprav je hči Adema Omeragića obnovila hišo v Pionirski ulici v naselju Bikavac, je ta vsako leto tarča vandalov.

Po Schwarzevem mnenju bi morali v EU sprejeti desetletni program, ki bi letno namenil 10 milijonov evrov za Srebrenico. Čeprav denar ne more obuditi ljudi od mrtvih, lahko zagotovi dostojanstvo tako žrtvam kot Evropi, ki vsako leto 11. julija na spominski slovesnosti v Potočarih zmore le prazne govore in obljube, ki jim ne sledijo dejanja.

Upočasnjeno iskanje pogrešanih oseb

Mednarodna komisija za pogrešane osebe (ICMP) s sedežem v Sarajevu je poudarila, da še vedno iščejo od 7000 do 8000 med vojno v BiH pogrešanih oseb. Postopek iskanja otežuje dejstvo, da ni na voljo verodostojnih informacij o množičnih grobnicah, kjer bi lahko bili njihovi posmrtni ostanki. Vodja oddelka ICMP za Zahodni Balkan Matthew Holliday je poudaril, da so v zadnjega četrt stoletja dosegli uspeh brez precedensa, vendar brez novih podatkov ne morejo končati procesa iskanja. Holliday pričakuje, da bo upočasnjen proces pospešila možnost anonimne prijave lokacij še neodkritih grobnic. Po koncu vojne v BiH je bilo registriranih 31.000 pogrešanih oseb, do konca leta 2016 pa so odkrili posmrtne ostanke in potrdili smrt 23.000 ljudi.

Največ najdenih posmrtnih ostankov so identificirali na območju Srebrenice, sledi Bosanska krajina, kjer so ekshumirali posmrtne ostanke več kot 5000 ljudi. V Prijedoru je bilo pobitih več kot 3000 mož, žena in otrok, še vedno pa iščejo 760 pogrešanih oseb. Leta 2001 je začel ICMP za identifikacijo uporabljati analizo vzorcev DNK, pridobljenih iz krvi preživelih sorodnikov pogrešanih oseb in kosti, najdenih v grobnicah, ki se je pokazala za 99,9-odstotno ­zanesljivo.