Priseljevanje begunskih sorodnikov bo še omejeno

Razprava o človekoljubnem priseljevanju je sem ter tja celo resno zamajala pogajanja o novi nemški vladi.

Objavljeno
01. februar 2018 16.14
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin

Berlin - Bundestag je potrdil­ omejitve priseljevanja sorodnikov azilantov z omejenim statusom, ki jih je predlagala­ verjetna nova nemška vlada. Zdaj veljavno zamrznitev bodo ­podaljšali do avgusta, potem bodo poleg nujnih primerov vsak mesec dovolili v državo največ tisoč ljudem.

Marca bi se iztekla leta 2016 sklenjena zamrznitev priseljevanja sorodnikov beguncev, ki so zbežali pred vojnami in preganjanjem, in če ne bi preprečili napovedanega novega begunskega vala, bi se morala vodstva nemških konservativcev in socialdemokratov spoprijeti z jezo volivcev. Številni Nemci še vedno radi pomagajo, a so spolni napadi, porast kriminala z odmevnimi uboji na čelu, terorizem in veliki stroški za ljudi drugih kultur in običajev močno zmanjšali začetno pripravljenost pomagati.

Zagrizeni nasprotniki priseljevanja iz islamskih držav so celo postali tretja največja parlamentarna stranka in predstavniki Alternative za Nemčijo (AfD) zdaj v bundestagu dobivajo oder za razglašanje svojih pogledov. Oster nasprotnik islamskega priseljevanja in reševanja skupne evropske valute Peter Boehringer bo prevzel vodenje parlamentarnega odbora za proračun, podobna visoka mesta lahko pričakujejo tudi nekateri drugi.

Prav vzpon AfD je pripravil konservativno unijo CDU/CSU in SPD do pogajanj o še eni veliki koaliciji pod vodstvom krščanskodemokratske kanclerke Angele Merkel, čeprav so ji po velikem porazu na septembrskih volitvah še posebej nasprotovali socialdemokrati. Voditelji največjih nemških sredinskih strank so se od začetka zavedali, da je to še en prisilni zakon, in res tudi s pravkar doseženim dogovorom o priseljevanju ni nihče popolnoma zadovoljen.


Urejanje begunskih vprašanj je del pogajanj med CDU, CSU in SPD. Foto: AFP

Definicija kompromisa

Različne strani si ga različno razlagajo. V SPD Martina Schulza prižigajo zeleno luč za najnujnejše primere, za CDU/CSU pa je pomembnejša zgornja meja človekoljubnega priseljevanja. O tem se bodo še lahko prepirali po morebitni sestavi nove vlade, notranji minister Thomas de Maizière pa je v zagovoru nove zakonodaje citiral kar definicijo kompromisa: ta je po wikipediji rešitev konflikta z obojestransko prostovoljno odpovedjo dela svojih zahtev ter sodi k bistvu demokracije.

»V ozadju našega kompromisa so človekoljubnost in odgovornost, integracija in omejitev, velikodušnost in realizem.« O tem, kaj so nujni primeri, bo še naprej odločalo zunanje ministrstvo, ki je lani odobrilo manj kot sto nujnih primerov. Toda večina evropskih držav še naprej ne dovoljuje priseljevanja sorodnikov beguncev z omejeno zaščito, je poudaril de Maizière. Omejevanju človekoljubnega priseljevanja so nasprotovali zeleni in Levica, za liberalce ter še bolj za AfD pa novi zakon ne sega dovolj daleč. Razprava o človekoljubnem priseljevanju je sem ter tja resno zamajala pogajanja o novi nemški vladi, politični dogovor o njej, če ga bodo dosegli, pa bo moral prestati še oceno članov socialdemokratske stranke Martina Schulza.

Toda urejanje begunskih vprašanj je samo del koalicijskih pogajanj med CDU/CSU in SPD in vodilni politiki domnevajo, da so zaradi tega vse bolj razburjeni tudi običajni Nemci - in celo prozahodno usmerjeni priseljenci. Borke za ženske pravice iz islamskega sveta verjamejo, da pogosto konservativne družine le otežujejo ­integracijo.


Od avgusta bo dovoljen prihod le tisoč begunskim sorodnikom na mesec. Foto: AFP

Razgrete strasti v Cottbusu

Polno zaščito bodo tudi po sprejetju nove zakonodaje prejemale žrtve osebnega preganjanja, a je država po letu 2015 dobila poldrugi milijon beguncev iz vojn in spopadov v Siriji, Iraku, Afganistanu in drugih predelih, kjer so ogroženi vsi. Na teh območjih so pogosto velike tudi ozko definirane družine. Hitro starajoča se Nemčija bi potrebovala priseljevanje, a po prepričanju strokovnjakov in ljudske večine ustrezno visoko razviti industrijski družbi, mnogi sedanji priseljenci pa se še naprej oklepajo zanje nesprejemljive vloge žensk. V deželi Schleswig-Holstein pravkar razburja druga žena nekega sirskega begunca, ki so ji zaradi dobrobiti otrok dovolili priselitev.

Do migrantov so zlasti sovražni na nekaterih območjih nekdanje Nemške demokratične republike. V brandenburškem Cottbusu so se strasti po vrsti pretepov in groženj z noži tako razgrele, da so razglasili začasno ustavitev priseljevanja, a so tudi ta teden poročali o napadu sirskega mladeniča z nožem, skrajnodesničarski domačini pa so delili meščanom ampule s solzivcem.