Prizivni postopek proti vodji srbskih radikalcev

Vojislav Šešelj je pričakovano oprostilno sodbo na prvi stopnji označil za častno in pošteno.

Objavljeno
13. december 2017 16.43
Vili Einspieler
Vili Einspieler

Prizivni postopek proti Vojislavu Šešlju, ki je potekal danes, še ne bo pokazal, ali se bo haaška farsa v procesu proti vodji srbskih radikalcev nadaljevala ali ne. Šešelj se obravnave ni udeležil, mehanizem za mednarodna kazenska sodišča pa bo o pritožbi haaškega tožilstva na oprostilno sodbo odločil v prvi polovici prihodnjega leta.

Haaško tožilstvo je na obravnavi predstavilo svoje argumente petčlanskemu sodnemu senatu Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča (MICT), ki je po koncu mandata haaškega sodišča prevzel njegovo delo. Tožilstvo se je pritožilo na sodbo 63-letnemu Vojislavu Šešlju, ki je bil marca lani v devetih točkah obtožnice oproščen krivde za vojne zločine in zločine proti človečnosti na Hrvaškem, v BiH in Vojvodini med letoma 1991 in 1993. V imenu tožilstva je tožilec Mathias Marcussen od prizivnega senata MICT zahteval revizijo sodbe Šešlju. Tožilstvo pričakuje, da bodo v reviziji sodbe ugotovili njegovo krivdo in ga obsodili na ustrezno kazen ali pa odredili ponovitev sojenja.

Besede kot ubijalsko orožje

Na presenečenje mnogih je sodni senat, ki mu je predsedoval sodnik Jean-Claude Antonetti, presodil, da tožilstvo obtožb ni dokazalo onkraj razumnega dvoma. Šešelj je oprostilno sodbo označil za častno in pošteno, pravni strokovnjaki in zgodovinarji pa so menili, da je sodba v posmeh mednarodnemu pravu in na novo piše zgodovino krvavih konfliktov na območju nekdanje Jugoslavije. Postavljajo si vprašanje, ali bo Serge Brammertz, ki je postal glavni tožilec po začetku sojenja Šešlju, uspel prepričati sodni senat MICT, da so lahko tudi besede ubijalsko orožje.

Da bi haaško sodišče ugotovilo, da Šešelj, ki je bil v haaškem priporu od 24. februarja 2003, ni kriv za vojne zločine in zločine proti človečnosti, je potrebovalo 13 let. Sojenje se je začelo štiri leta po njegovi aretaciji, Šešelj pa je sodne obravnave spreminjal v tribuno za politične govore, pri čemer je žalil sodnike, tožilce in priče. Posebna točka obtožnice je bil sovražni govor, tožilstvo pa je z video posnetki dokazovalo, da je Šešelj hujskal k vojni proti zgodovinskemu sovražniku, to je proti Bošnjakom in Hrvatom.

Pripor zunaj razumnega roka

Šešelj se je odrekel predstavitvi dokazov, obrambo pa je omejil na zaključno besedo, v kateri je obtožil mednarodno sodišče, da je instrument velikih sil in obveščevalnih služb, ki je bil ustanovljen samo zato, da bi sodil Srbom in da je storil vse, da bi ga ubil, kot je Slobodana Miloševića. Sodni senat je Šešlja na predlog Antonettija izpustil na prostost do izreka sodbe, čeprav obtoženi tega ni zahteval. Šešlja so izpustili iz zapora v Schwenningenu, čeprav je izjavil, da se ne bo držal nobenega predpisa o bivanju na začasni prostosti, da se ne bo nikoli vrnil v Haag in da se bo vrnil v politično življenje. Haaško sodišče kljub temu ni postavilo nobene zahteve srbski vladi.

V njegovi odsotnosti, kar je bilo proti pravilom haaškega sodišča, je bil Šešelj 31. marca 2016 oproščen vseh obtožb. Čeprav je Šešelj zaradi nespoštovanja sodišča poskrbel tudi sam, da je bil v priporu v Schwenningenu zunaj vsakega razumnega roka, se postavlja vprašanje, ali je 1.300 zaposlenih na haaškem sodišču, ki so se neposredno ali posredno ukvarjali s procesom proti vodji srbskih radikalcev, upravičeno potrebovalo 13 let za ugotovitev, da ni kriv.

Šešelj se je v Srbijo vrnil novembra 2014, ko so ga izpustili na prostost. Uradno je bil izpuščen zaradi raka na črevesju. Zdravstvene težave ga očitno niso pretirano ovirale pri vrnitvi na politični parket. Srbska radikalna stranka se je pod njegovim vodstvom vrnila v parlament, kjer je največja opozicijska stranka, Šešelj pa je postal poslanec. Letos je Šešelj neuspešno kandidiral tudi na predsedniških volitvah.