Prvi koraki k rojstvu skupnosti srbskih občin

Priština je pod pritiskom Bruslja naredila prve korake za ustanovitev skupnosti srbskih občin. Kar zadeva njene pristojnosti, si jih predstavlja drugače kot Beograd. Kosovski Srbi so dali prištinski oblasti rok do 20. aprila.

Kosovski predsednik in premier Hashim Thaçi in Ramush Haradinaj sta aktivirala ekipo, ki bo pripravila predlog statuta skupnosti srbskih občin. Po navedbah prištinskih medijev bo statut sledil bruseljskemu dogovoru Kosova s Srbijo pred petimi leti. Priština bo proces izpeljala skladno z odločitvami kosovskega ustavnega sodišča in v okviru kosovske zakonodaje. Preboj se je zgodil po intervenciji Bruslja, ki je prvič izpostavil, da je ustanovitev skupnosti obveznost Prištine.

Vse oči so uprte v Vučića

Po mnenju vodje urada srbske vlade za Kosovo Marka Đurića si Priština prizadeva urediti skupnost srbskih občin, ki bo »prazna lupina«. Opozoril je še, da Priština »tega filma ne bo videla«, ker bo Beograd vztrajal, naj vzpostavi skupnost, ki bo imela v rokah vso potrebno moč odločanja. Bruselj je v svojem sporočilu določil tudi rok štirih mesecev, vendar v Beogradu dvomijo, da ga bo Priština spoštovala.

Kljub temu se je Beograd odločil, da se bo namesto na enostransko ureditev skupnosti srbskih občin, ki so ga za 20. april napovedali politični predstavniki kosovskih Srbov, raje osredotočil na spremljanje nadaljnih potez prištinske oblasti. V pričakovanju razpleta so oči uprte v srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki je dopustil možnost preložitve predloga rešitve, ki ga je napovedal sredi aprila.

Po zagotovilih kosovske vlade bo v proces ustanavljanja skupnosti srbskih občin vključen celoten politični spekter, civilna družba in vsi relevatni dejavniki, končni predlog pa bo vseboval tudi mednarodne mehanizme. Vlada upa tudi na sodelovanje političnih predstavnikov kosovskih Srbov, medtem ko jim je vodja kosovske diplomacije Behgjet Pacolli dal jasno vedeti, da procesa ni mogoče izpeljati do 20. aprila, kot so ultimativno zahtevali po aretaciji in izgonu Đurića in izstopu Srbske liste iz vladne koalicije.

Na pragu izrednih volitev

Ustanavljanje skupnosti srbskih občin se lahko zavleče tudi zaradi morebitnega padca kosovske vlade, ki je po izstopu Beogradu zveste Srbske liste na trhlih nogah. Haradinaj je tako podprl zahtevo najvplivnejše opozicijske stranke Demokratske lige Kosova (LDK) za sklic predčasnih parlamentarnih volitev. Pojasnil je, da bo njegovo Zavezništvo za prihodnost (AAK) podprlo volitve, če se bodo s tem strinjale tudi druge vladne stranke in opozicija.

LDK je pozval k sklicu predčasnih volitev zaradi politične krize. Haradinajeva manjšinska vlada nima več večine v parlamentu. Kriza se je dodatno zaostrila po tajnem izgonu šestih pripadnikov Fethullaha Guelena na Kosovu. Haradinaj je odstavil notranjega ministra Flamurja Sefaja in direktorja obveščevalne službe Dritona Gashija, ker ga o prijetju in izgonu nista predhodno obvestila. Vodja poslanske skupine LDK Avdullah Hoti je zato opozoril, da Haradinaj nima nikakršnega nadzora nad vlado, policijo in drugimi državnimi institucijami.

Srbija še ni za sporazum

Na srečanju kosovskih voditeljev s predstavniki civilne družbe in tujimi veleposlaniki je Haradinaj dejal, da mora Kosovo, če mu ne more pomagati EU, prositi za pomoč druge. Postavil je vprašanje, do kdaj naj nadaljujejo dialog. Ker EU dovoljuje nezakonito delovanje Srbov na Kosovu, je še opozoril, da bi morala Albancem na Balkanu dovoliti, da se sami odločijo, kako naprej. Scenarij velikega finala v dialogu Kosova s Srbijo je bil tema konference. Skupna ugotovitev je bila, da je za končni sporazum s Srbijo nujno politično in družbeno soglasje.

Po Thaçijevem mnenju so se zaradi prekinitve bruseljskega dialoga v zadnjih dveh letih poslabšali odnosi med Prištino in Beogradom, strategija o širitvi EU pa zahteva čimprešnje sprejetje pravno obvezujočega sporazuma. Izpostavil je, da Priština razume sporazum kot recipročno priznanje med Kosovom in Srbijo ter polno normalizacijo odnosov med državama. Sporazum bi moral omogočiti Kosovu, da postane član ZN in drugih mednarodnih organizacij. Priština si je vsa leta prizadevala za takšen zgodovinski sporazum z Beogradom, vendar Srbija nanj še ni pripravljena. Prvak Samoopredelitve Albin Kurti je izpostavil, da Priština ne bi smela kompromitirati članstva v ZN z delitvijo Kosova. Zavzel se je za dialog s kosovskimi Srbi, ne pa z Beogradom ter za združitev južne in severne Mitrovice.