Prvi povsem zeleni otok v Sredozemlju

Tilos – Južnoegejski otok Tilos bo čez dva meseca postal prvi sredozemski otok, ki bo energetsko samopreskrben – in to stoodstotno na pogon obnovljivih virov, sonca in vetra. Grški otoček, ki leži med bolj znanima Kosom in Rodosom, bi lahko že kmalu postal študijski primer dobre prakse.

Tilos je že vrsto let okoljsko naravnan. Celoten otok, ki živi od turizma in kmetijstva, je del programa Natura 2000. Njegov nekdanji župan Tasos Aliferis je skoraj mrtvemu otoku, s katerega so se ljudje množično izseljevali na celino in v tujino, spet vdihnil življenje, že leta 1993 je v celoti prepovedal lov, svoj otok pa je s pomočjo naklonjene lokalne skupnosti začel vključevati v številne evropske ekološke in naravovarstvene projekte. Evropska unija je Tilos razglasila za model okoljskega upravljanja. Letos je do zdaj razmeroma neznani otok, ki ga dobro poznajo le največji popotniški fetišisti, prejel prestižno okoljsko-energetsko nagrado (EU Sustainable Energy Award), hkrati pa je v javnem glasovanju prejel tudi nagrado javnosti Evropske unije za obnovljive energije.

Progresivno okolje

Prvega oktobra – če bo vse tako, kot mora biti – se bo na Tilosu, kjer so leta 2008 izpeljali prvo istospolno poroko, otok pa s svojim centrom dobrodošlice zadnjih nekaj let velja za morda najbolj pozitivno »begunsko zgodbo« v Evropski uniji, pisala zgodovina. Lokalne oblasti bodo pod vodstvom županje Marie Kamma-Aliferi in v okviru projekta Tilos (Tilos Project), v katerem sodelujejo zasebna in javna podjetja ter univerza iz Pireja, zagnale pilotni projekt energetske samopreskrbe na pogon obnovljivih energetskih virov. Na malem otoku, na katerem zunaj turistične sezone uradno živi le 823 ljudi (in okoli 10.000 koz »proste paše«) in kjer resnično ne primanjkuje ne vetra ne sonca, bodo po dveh letih priprav, študija in predvsem trdega dela zagnali velikansko in tehnološko najsodobnejšo vetrno turbino (800 kilovatov) ter fotovoltaično elektrarno (200 kilovatov) – skupaj s popolnoma novim baterijskim sistemom za shranjevanje energije (do 2,4 megavatne ure).

Celoten projekt Tilos je vreden 15 milijonov evrov. Večino denarja je v okviru programa Horizon 2020 prispevala evropska komisija. Čeprav bo energetski projekt v komercialno omrežje električne energije predvidoma vključen šele februarja 2019, bo že v prvih dneh delovanja proizvedel okoli 70 odstotkov vse energije, ki jo otok potrebuje. Po novem letu – januarja in februarja je vetra največ, energetske potrebe pa so majhne – bo otok že v celoti energetsko samopreskrben. Še več: predvidoma bo proizvedel toliko zelene energije, da bi jo lahko po podvodnih kablih izvažal na sosednji, energetsko precej bolj potratni Kos.

Vse je nared

»To je prvi takšen projekt v Grčiji. In tudi v celotnem Sredozemlju. Smo pionirji. Že čez dobra dva meseca bomo prvi zeleni otok. Naš primer bi lahko bil zgled za številne podobne otoke,« je v obmorski letoviški vasici Livadia zadovoljno povedal Spiros Aliferis, ki je v okviru otoških »oblasti« pristojen za številne okoljske projekte, med drugim za projekt Tilos, poleg tega pa vsak dan več ur še v centru dobrodošlice (Tilos Hospitality Center) pomaga sirskim begunskim družinam. Spiros je povedal, da je bila energetska samopreskrba strateška odločitev – na otoku so opravili meritve in ugotovili, da so razmere idealne za proizvajanje tako vetrne kot solarne energije. »Malce smo se pozanimali naokoli … Hitro smo našli partnerje. Tudi nas je pozitiven odziv presenetil. V Grčiji smo se med krizo že skoraj navadili, da se nič ne da; ne le zato, ker ni denarja,« je v prijetnem julijskem večeru na otočku, ki leži le 18 kilometrov od turške obale, nadaljeval otoški »deček za vse«.

Zeleni projekt je dobil zeleno luč 13. maja lani. Grška agencija za regulacijo energije (RAE) je hitro izdala proizvodno licenco. Birokracija tokrat začuda ni bila resna ovira, vsaj za zdaj ne, se je zasmejal Yannis Kapatsoris iz grškega podjetja za obnovljive energetske vire Eunilab, ki je na Tilosu pristojno za »tehnično-infrastrukturni« del navdihujočega projekta. Kapatsoris, sicer inženir elektrotehnike, je bil med drugim odgovoren za postavljanje velikanske vetrne turbine. To je bil silovit logističen zalogaj. Kose najnovejše nemške turbine, dolge tudi po 60 metrov, so na otok iz Pireja pripeljali z ladjo. Ker je lokacija »vetrnice« precej oddaljena od edinega otoškega pristanišča, otoček pa je hribovit, so morali domačini na plaži Plaka – kot da bi se pripravljalo vojaško izkrcanje – zgraditi improvizirano pristanišče. Toda lokalna skupnost je še enkrat več stopila skupaj. Vetrna turbina in solarni paneli so bili postavljeni na začetku julija. Pred dnevi je na otok prispelo tudi 128 ton litijevih baterij, s katerimi bodo v posebnih sistemih za shranjevanje energije (ESS) shranjevali elektriko. Zdaj celoten otok, ki zaradi zelenega projekta upa na prihod številnih, okoljsko in energetsko ozaveščenih turistov z vsega sveta, živi v velikem pričakovanju.

»Če je uspelo nam, bi moralo tudi drugim«

Prav vsi akterji zelene energetske zgodbe so izjemno motivirani. Upajo, da bodo obnovljivi energiji sledili še električni avtomobili, motorji, kolesa in čolni – fosilna goriva na Tilosu nimajo prihodnosti. »Zdaj je vse nared. Potrebujemo le še nekaj papirjev, drobno zakonsko spremembo, in projekt bo stekel. To bi bilo lahko revolucionarno za vso Evropo. Postavljamo temelje razvoja za oddaljene otoke in območja v prihodnosti. Potenciali so ogromni, priložnosti je nešteto. Potrebujemo le politično voljo, to pa je po navadi mogoče pridobiti z ekonomsko smiselnimi projekti. In projekt Tilos je nedvomno tak,« je odločen Yannis Kapatsoris, ki s sodelavci že išče nove otoke s podobnim energetskim potencialom. Na odprtem in naprednem Tilosu ni bilo težko, prelom s tradicijo ni bil potreben. Drugod bo zagotovo težje, je dejal Spiros Aliferis, ki energetski projekt dojema s skoraj starševsko ljubeznijo.

Podobno meni tudi županja Maria Kamma-Aliferi: »Po navadi je v majhnih otoških skupnostih težko uvajati novosti in spremembe, a na Tilosu so dobrodošle. Vedno je bilo tako. Če je uspelo nam, bi moralo tudi drugim. Smo dokaz, da se da. To velja tako za projekt obnovljive energije kot za dobrodošlico beguncem.«