Razplet bruseljskega teka še nepredvidljiv

Teden dni pred izborom predsednika evropskega parlamenta propadel projekt koalicije Verhofstadt-Grillo.

Objavljeno
09. januar 2017 21.51
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj
Bruselj – Kdo bo prihodnji predsednik evropskega parlamenta, je še vedno eno najkočljivejših kadrovskih vprašanj na bruseljsko-strasbourškem odru, na katerem so mogoča še največja presenečenja.

Do odločitve na rednem zasedanju parlamentarcev v Strasbourgu je še teden dni in pravih sprememb, ki bi nakazovale razplet, še ni na obzorju. Vsaj na papirju sta najmočnejša kandidata Italijan Antonio Tajani, ki ga je decembra izbrala največja skupina, desnosredinska evropska ljudska (EPP), in njegov rojak Gianni Pittella iz socialističnega tabora (S & D). Konec tedna se je kandidatom – svoja železa v ognju imajo še konservativci, zeleni, združena levica, nacionalisti in evroskeptiki – pridružil vodja liberalne skupine (ALDE), nekdanji dolgoletni belgijski premier Guy Verhofstadt.

Glede na sporazum med EPP in S & D z začetka mandata leta 2014 bi razplet moral biti preprost: v drugi polovici mandata položaj pripada EPP. A s slovesom nemškega socialdemokrata Martina Schulza, ki po petih letih vodenja evropskega parlamenta odhaja v nemško politiko, v S & D sporazuma z EPP ne obravnavajo več kot zavezujočega. Pittella je neuradno veliko koalicijo, ki je obvladovala odločanje v evropskem parlamentu v zadnjem obdobju, označil za stvar preteklosti. Tako je obdobje miru končano in po novem je »mogoče vse«.

Bodo nujni vsi štirje krogi?

V evropskem parlamentu, v katerem sedi 751 poslancev, nobena od obeh velikih skupin še zdaleč nima dovolj glasov za zmago svojega kandidata. V EPP jih imajo 217, S & D pa 189. Po parlamentarnem poslovniku volitve potekajo v največ štirih krogih. Če v prvih treh krogih noben kandidat – stranke v drugem in tretjem krogu lahko ponudijo še nova imena – ne dobi absolutne večine veljavnih oddanih glasov, je četrto glasovanje omejeno na tista dva poslanca, ki sta v tretjem krogu dobila največ glasov. Če bi bil izid med njima neodločen, bi predsednik postal starejši kandidat.

Glede na položaj nekaj dni pred glasovanjem, se utegne zgoditi, da bo »mučenje« trajalo do četrtega kroga. Širijo se govorice, da bi se lahko pojavil nov kandidat ali kandidatka, denimo Irka Mairead McGuinness, ki je prej izpadla v bitki za kandidaturo znotraj EPP. Tajani je sicer prepričal največ kolegov znotraj svoje skupine, a ima kar veliko nasprotnikov v drugih skupinah. Ima dve črni piki: tovarištvo s Silviem Berlusconijem in ne povsem pojasnjeno vlogo v dizelski aferi, saj je bil v času prevar na testih evropski komisar za industrijo.

Vsekakor bodo pri izboru imele vlogo tudi nacionalna linija (podpora rojakov iz drugih skupin) in različne nenačelne koalicije. Če bosta EPP in S & D hoteli zagotoviti izvolitev svojih kandidatov, ne da bi se povezali med sabo, bosta morali po glasove daleč na levo ali desno. Prepričani federalist Guy Verhofstadt je ob objavi kandidature ocenil, da Evropa v nevarnih in nemirnih časih, ko jo ogrožajo nacionalisti in populisti vseh vrst, potrebuje vizionarje, graditelje mostov, iskalcev kompromisov. Samega sebe vidi kot enega od takih.

Nenačelna koalicija

Prvovrstno je zato presenečenje, da je bil Verhofstadt pripravljen na povezovanje z italijanskim populistom Beppejem Grillom in njegovim Gibanjem petih zvezd (M5S), ki ima v evropskem parlamentu 17 poslancev. Ti so bili do zdaj v skupini Evropa svobode in neposredne demokracije, v kateri ima glavno besedo britanski Ukip, ki ga je do odločitve Britancev za brexit vodil Nigel Farage. Grillo in njegovi ne vidijo več smisla delovanja v taki skupini in na spletnem glasovanju so se privrženci M5S z več kot tremi četrtinami glasov odločili za poroko z Verhofstadtovim ALDE.

Grillo in Verhofstadt sta se v zadnjih letih bolj medsebojno obtoževala kot sodelovala. Verhofstadt, je denimo, razpredal, da bi bilo popolnoma neodgovorno, če bi katera od proevropskih parlamentarnih skupin iz svoje vrste sprejela M5S. Grillo na drugi strani je Belgijcu očital prizadevanja za centralizacijo in federalizacijo EU. Njegovo gibanje, ki po priljubljenosti v Italiji tekmuje z vladajočimi demokrati, sicer nasprotuje evru in želi razpisati referendum o izstopu iz denarne unije. Poleg tega želijo povezati južne članice v blok proti severu (Nemčiji).

Zbliževanje je v ALDE dvignilo veliko prahu in privržencev ni bilo veliko. Eden od zagovornikov poroke je bil slovenski poslanec v ALDE Ivo Vajgl, ki je prepričan, da v skupini potrebujejo nekaj sveže krvi. Grillove poslance obravnava kot bistre in angažirane. »ALDE je domovina različnosti in ne bi smeli imeti težav z njimi,« je povedal Vajgl. Tudi sam se pri številnih ključnih točkah ne strinja z glavno linijo ALDE, denimo glede vloge Nata, odnosov z Rusijo ali palestinskega vprašanja. Ker v skupini ni imel dovolj zaslombe, se je Verhofstadt sinoči odpovedal načrtu povezovanja z Grillom.