Režim na južni meji bo blažji

Miro Cerar: Če bo prišlo do zastoja, daljšega od 15 minut, se lahko obvesti evropsko komisijo in preide na ciljni nadzor.

Objavljeno
29. april 2017 14.49
Jean - Claude Juncker - obisk
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj
Premier Miro Cerar je po tristranskem srečanju s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem in predsednikom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem sporočil, da bo režim nadzora potnikov na meji s Hrvaško poslej nekoliko prožnejši.

»Če pride do zastoja, daljšega od 15 minut, se lahko notificira evropsko komisijo, da se preide na ciljani nadzor,« je povedal slovenski premier. Evropska komisije je po Cerarjevih besedah izdala podrobnejše smernice glede nadzora na meji.

Slovenija bo nadaljevala izvajanje schengenske uredbe, ki po novem, od 7. aprila, zahteva sistematičen nadzor vseh potnikov. Edina dovoljena izjema je opuščanje sistematičnega nadzora, ko pride do nesorazmernega negativnega vpliva na pretok prometa.

Cerar je poudaril, da naj bi glede nadzora na mejah vsi imeli enake cilja: varnost državljanov in ne pretirane gneče. Nove smernice evropske komisije bodo pojasnjevale, kdaj se v okviru uredbe lahko preide s sistematičnega na ciljni nadzor. Gre za bolj tehnične rešitve, namenjene policistom na meji.

»Gneče so bile in bodo,« je povedal Cerar. Tudi pred novim režimom je namreč med počitnicami in v konicah prihajalo na meji s Hrvaško do daljših vrst in čakanja. Slovenija naj bi ostala odgovorna schengenska država.

Cerar po drugi strani pričakuje, da Avstrija ne bo več nadaljevala nadzora na notranji schengenski meji s Slovenijo. To bi bilo neupravičeno. Cerar je poskušal Junckerja prepričati tudi s predstavljanjem statistik o nizkem številu neregularnih prehodov meje, pa tudi begunskega toka ni.

»To bo zmanjšalo gneče na meji in omogočilo bolj primeren pretok ljudi,«  pa je povedal hrvaški premier Plenković. Tako med turistično sezono ne bio zastojev, ki bi jih povzročila nova določila schengenske uredbe. Hrvaška si bo tudi prizadevala, da bi čimprej začela uporabljati schengenski informacijski sistem.

Kot je po sestanku sporočila evropska komisija, Hrvaška bo imela od 27. junija popoln dostop do schengenskega informacijskega sistema (SIS). Tudi sicer naj bi Sloveniji in Hrvaški pomagali pri zagotavljanju učinkovitih in nebirokratskih kratkoročnih in dolgoročnih rešitev za izvajanje sistematičnega nadzora na meji.

Hrvaški premier Plenković je kasneje danes v Bruslju tristransko srečanje opisal kot »izvrstno«, ozračje kot» zelo konstruktivno«. S strani komisije je po njegovih besedah zdaj jasno potrjeno, v katerem primeru je mogoče preiti s sistematičnega na ciljni nadzor.

Plenković se je Cerarju zahvalil za razumevanje in »izjemno dobro voljo«. Slovenija je prijateljska država, tako Slovenija kot Hrvaška sta turistični državi, je še dejal hrvaški premier ter poudaril, da je pomembno zagotoviti verodostojnost Slovenije kot schengenske države in Hrvaške kot države, ki se pripravlja na članstvo v schengnu.