Sarajevo bo priznanje neodvisnosti Kosova usklajevalo z Beogradom in Evropsko unijo

Srbski predsednik se je danes dogovoril s trojico voditeljev BiH, da Sarajevo ne bo spremenilo stališča o priznanju Kosova, dokler ga ne bo Beograd. Nerešeno je ostalo vprašanje meje med državama, strani pa se usklajujeta o izgradnji avtoceste Sarajevo-Beograd.

Obisk predsedujočega in članov predsedstva BiH, Dragana Čovića ter Bakirja Izetbegovića in Mladena Ivanića po obsodbi vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića na haaškem sodišču na dosmrtni zapor v Srbiji je bil nujen že zaradi zmanjševanja političnih napetosti med državama. Haaške obsodbe Mladića in šesterice bosanskih Hrvatov so napetosti le še poglobile. Na dosedanjih srečanjih so voditelji BiH in Srbije uspeli zgladiti sporna vprašanja, niso pa dosegli konkretnih premikov. Tako je bilo tudi tokrat.

Na nedavno izjavo Izetbegovića o Kosovu, ki ni povedal ničesar novega, se je Beograd odzval, kot da gre za oboroženi napad na Srbijo. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je ocenil, da bo imela Izetbegovićeva izjava, da bi BiH morala že prej priznati Kosovo, ki je zapletla odnose v regiji, doljnosežne politične in pravne posledice. Izetbegović je pojasnil, da so mediji njegovo izjavo napačno interpretirali, Vučić pa je po srečanju izjavil, da so civilizirani ljudje, tako da so se tudi o Kosovu pogovarjali civilizirano. Izetbegović je dodal, da bo BiH v zvezi s Kosovom upoštevala tudi stališča EU.

Na 370 kilometrov dolgi meji med Srbijo in BiH je spornih okoli 22 hektarjev ozemlja ob dveh srbskih hidroelektrarnah na Drini, nerešeno pa je tudi vprašanje železniške proge med Beogradom in Podgorico, ki v majhnem delu teče prek ozemlja BiH. V zvezi s HE Zvornik in HE Bajina Bašta je Beograd že v Sarajevu predlagal voditeljem BiH, naj bosta hidroelektrarni v celoti na ozemlju Srbije, predsedstvo BiH pa je predlagalo mednarodno služnost, tako da se strani še nista uskladili.

Srbi v BiH so odvetniki Beograda

Vučić je pojasnil, da je srbski strani v interesu, da bi zamenjali ozemlje pri Priboju in Rudu in sicer po načelu meter za meter, ker železniška proga Beograd - Bar teče v okolici Štrpca prek ozemlja BiH. Vučić pričakuje kompromis, ki bo dobil podporu v obeh parlamentih in bo sprejemljiv tudi za javnost. Glede avtoceste med Sarajevom in Beogradom, je Vučić izpostavil, da je povezovanje teh dveh mest pomembno za Srbe in Bošnjake v obeh državah. Zagata je v tem, da o trasi avtoceste ni soglasja niti v Federaciji BiH niti v Republiki srbski, medtem ko Srbiji ustrezajo vse rešitve.

Člani predsedstva BiH so prišli v Beograd z neusklajenimi stališči tudi o povsem praktičnih vprašanjih. Sarajevo očita srbskim predstavnikom v institucijah BiH, da zastopajo interese Srbije in ne BiH, Ivanića in predsednika Republike srbske Milorada Dodika pa obtožujejo, da sta odvetnika Beograda. Ivanić tako na primer soglaša z zamenjavo ozemlja v občini Rudo, čeprav so proti takšni rešitvi tudi tamkajšnji Srbi. Je pa z njo soglašal Čović v pogovoru z Vučićem, vendar je postal takoj tarča napadov, da se zavzema za delitev BiH in da nima legitimnosti za pogajanja o mejah.

Voditelji BiH niso bili enotnega mnenja niti o temah, ki so bile predmet pogovorov v Beogradu. Rešitev mejnega vprašanja med državama po navedbah Ivanića blokira Izetbegović. Razsodba haaškega sodišča v primeru Prlić in drugi v BiH ni sprla le Hrvatov in Bošnjakov, temveč so nezadovoljni tudi Srbi, ki obtožujejo Hrvate, da skušajo vso odgovornost prevaliti na srbska ramena.