Tiskane izdaje
Še preden je ukrajinska policija aretirala oborožene protestnike, ki so poldrugi mesec blokirali železniški promet z uporniškimi ozemlji na vzhodu države, so v Kijevu demonstranti začeli blokado ukrajinske hčere ruske banke Sberbank. Medtem so iz Donbasa prišle novice, da so »separatisti« razglasili razmejitveno črto med vladnimi enotami in uporniškimi silami za »državno mejo«.
Ukaz o »državnih mejah« med Doneško ljudsko republiko (DLR) in Ukrajino, ki ga je voditelj te samooklicane republike Aleksander Zaharčenko podpisal že 27. februarja, a so ga objavili šele zdaj, je le eden od odzivov »separatistov« na blokado, s katero so konec januarja, s katero so konec januarja oboroženi protestniki in aktivisti ukrajinskih nacionalističnih organizacij ustavili železniški promet z uporniškim jugovzhodom države. V Donbasu so tudi »nacionalizirali« podružnice ukrajinskih družb na svojem ozemlju in napovedali, da bodo kot »nacionalno valuto« uporabljali le še ruski rubelj.
Za tamkajšnje prebivalce, ki so že doslej lahko prečkali razmejitveno črto med sprtima stranema le s posebnimi dovoljenji na posebnih »mejnih« prehodih, se z razglasitvijo razmejitvene črte za »državno mejo« ne bo nič bistvenega spremenilo. A ta ukaz ni le v nasprotju z minškim sporazumom, kakor so ugotovili v ruskem časniku Kommersant, v protislovju je tudi z dosedanjo uradno politiko ukrajinskih upornikov. Zaharčenko je namreč večkrat, zadnjič pa le deset dni pred podpisom ukaza, napovedal, da bodo njegove oborožene sile »osvobodile« tiste dele Donbasa, ki so zdaj »pod okupacijo« ukrajinske vojske. Z razglasitvijo državnih meja jih je uradno prepustil »okupatorju«.
Blokadi, ki je ustavila dovoz za Ukrajino nujno potrebnega premoga, ki ga večinoma nakopljejo v rudnikih pod nadzorom upornikov, niso nasprotovali le ti. Proti so bile tudi oblasti v Kijevu, ki so bile prisiljene uvesti energetske izredne razmere v državi, ukrajinski predsednik Petro Porošenko pa je opozoril, da bodo velika mesta ostala brez kurjave, brez dela pa da bo kar 300.000 zaposlenih v tovarnah, ki bodo ostale brez energije. Čeprav je Porošenko razglasil blokado nacionalističnih aktivistov, ki jih usmerja radikalna parlamentarna opozicija, za »nezakonito«, oblasti dolgo niso hotele posredovati s silo, saj je večina prebivalstva podpirala akcijo protesta.
Toda včeraj so končno poslali v akcijo okoli 500 policistov. Izvedli so operacijo, ki so jo njihovi tiskovni predstavniki imenovali »protidiverzantska«, v njej pa aretirali 45 ljudi, pri katerih so našli več kosov strelnega orožja, granate in razstrelivo. Vse so že spustili na svobodo, kakor je zapisal poveljnik policije v »neuporniškem« Donbasu Vjačeslav Abroskin. Na facebooku je razkril, da je bil med prijetimi tudi obsojeni morilec s severozahoda Ukrajine, ki mu je priznal, da so jih na blokado pripeljali organizirano iz vse države in jim za tri tedne »dežurstva« obljubili 400 griven (okoli 14 evrov) dnevnega zaslužka.
Slovo od ruskih bank
Medtem ko so na vzhodu države podirali eno blokado, so v prestolnici že pripravili novo. »Če država ne more zapreti ruskih bank, jih bo pa javnost. Število ruskih bank, ki financirajo vojno v Donbasu, le še narašča,« je povedal Aleksander Alferov, tiskovni predstavnik stranke Nacionalni korpus. Ta stranka, ki so jo ustanovili veterani prostovoljskega bataljona Azov, je pred kijevsko podružnico Sberbank že v ponedeljek zbrala množico protestnikov, ki sprva niso pustili v poslopje ne uslužbencev ne strank, potem pa so vhode še zagradili z betonskimi zidaki.
V zadnjih dnevih to ni bila edina protiruska akcija ukrajinskih »domoljubov«, ki so po poročanju nekaterih ukrajinskih medijev z lepilno gradbeno peno onesposobili več deset bankomatov ruskih bank po Ukrajini. Napad na Sberbank so ostro obsodili v Moskvi. Zunanji minister Sergej Lavrov je pozval Kijev, naj poskrbi za varovanje zakonov, njegovo ministrstvo pa je obtožilo ukrajinske oblasti podžiganja početja skrajnežev.
Ruske banke, zlasti Sberbank, so postale »žrtve« februarskega ukaza ruskega predsednika Vladimirja Putina, da ruska država »iz humanitarnih razlogov« v času bojev v zahodni sosedi kot veljavne priznava dokumente, ki jih izdajajo uporniške oblasti v Doneški in Luganski republiki. Putin je tako postavil Sberbank pred nemogočo izbiro. Najprej je ta banka izzvala škandal v Rusiji, ker teh dokumentov njeni uslužbenci na okencih niso hoteli priznavati, ko pa so zaradi pritiskov domače javnosti to storili, je zavrelo v Ukrajini. Notranji minister Arsen Avakov je pred dobrim tednom pozval Narodno banko Ukrajine k uvedbi sankcij proti Sberbank oziroma prepovedi njenega delovanja v Ukrajini.
V ponedeljek so njegovo »zahtevo« uresničili protestniki, danes pa utegnejo uradno požegnati početje civilne družbe oblasti v Kijevu. Avakov je razkril, da je predsednik Petro Porošenko sklical sestanek sveta za obrambo in nacionalno varnost, na katerem bodo danes razpravljali tudi o uvedbi sankciji proti ukrajinski podružnici Sberbank. Po ministrovih besedah v sedanjih razmerah, zlasti pa, odkar je Rusija priznala »potne liste«, ki jih izdajajo v samooklicanih uporniških republikah, ruske banke ne morejo več delovati v Ukrajini. »Mislim, da bomo to rešili po zakoniti poti,« je Avakov napovedal v pogovoru za televizijo ZIK.
