Spuščanje vetra iz Junckerjevih »evropskih jader«

Dobro leto po britanski odločitvi za izstop iz Evropske unije je predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker prejšnji teden v letnem nastopu pred poslanci evropskega parlamenta predstavil bodoče obrise Evrope. Take, kot si jo predstavlja sam.

Krize, od begunske do brexita in ameriške izvolitve Donalda Trumpa za predsednika, ki so po najhujši finančni krizi vse po vrsti krepko pretresle Evropo, so mimo. Unija počasi, a vztrajno gospodarsko okreva in treba je izkoristiti veter, ki ga je po vseh težavah znova zajela v svoja jadra, je bilo razumeti predsednika evropske komisije. Juncker je zato znova obudil marsikatere stare ideje o več Bruslja, več denarja za EU in več integracije, po možnosti kar z vsemi članicami hkrati. Evru naj bi se priključili vsi, tudi Bolgarija in Romunija, če se ga že Poljska in Češka branita, v schengen je treba sprejeti vse, ki izpolnjujejo pogoje, vrata za sprejem novih članic ostajajo odprta. 

Junckerjeve »stare ideje«

Jean-Claude Juncker je po vseh krizah, ki so v zadnjih letih pretresale EU, znova v sedlu, je bilo v evropskem tisku slišati prve, ne ravno vedno razumevajoče komentarje na nastop predsednika evropske komisije, z njim pa se v EU že vračajo tudi nekatere stare ideje, za katere je vprašanje, ali so sploh še uresničljive. V Berlinu in Parizu namreč niso povsem prepričani, da je tako in da je Junckerjeva vizija Evrope prava.

Nemška kanclerka Angela Merkel je med srečanjem s francoskim premierom Edouardom Philippom takoj po Junckerjevem govoru v Strasbourgu že dala vedeti, da se načeloma sicer strinja z veliko tesnejšim sodelovanjem vseh članic v tako imenovani evroconi in da zaradi tega tudi ne nasprotuje ideji o evrskem finančnem ministru, da pa je treba vse te predloge o poglobitvi evrocone najprej »konkretizirati«. V tem primeru bo seveda nujno znova razmisliti ne le o takšnem permanentnem evropskem stabilizacijskem mehanizmu, kot je ESM, ampak tudi o tem, kako ga dodatno okrepiti in spremeniti v nekakšen evropski valutni fond.

Podobno bo treba po prepričanju nemške kanclerke »z vsebino napolniti« tudi ideje o posebnem proračunu evrocone, ki mu je Juncker med svojim govorom v sredo sicer nasprotoval, brez katerega pa najbrž ni mogoče bistveno tesnejše fiskalno sodelovanje članic, ki so uvedle evro. »Nikakor ne dvomim, da bomo v tesnem sodelovanju s Francijo našli skupno rešitev,« je Merklova v Berlinu izjavila po pogovoru s francoskim premierom in s tem, ne da bi ji bilo treba kaj reči, dala jasno vedeti, kdo v Evropi sprejema odločitve. Da bosta obe ključni članici sposobni storiti »hitre in tudi daljnosežne korake«, ko gre za nujne skupne evropske reformne predloge, se je seveda strinjal tudi francoski premier Edouard Philippe. To naj bi se zgodilo ne glede na izid bližnjih nemški zveznih parlamentarnih volitev, je zagotovila nemška kanclerka, kajti tesno sodelovanje Nemčije in Francije se bo v vsakem primeru nadaljevalo. 

Ključni so kriteriji 

Še bolj očitno je bilo umirjanje Junckerjevega navdušenja nad »Evropo vseh« pri sami evropski valuti. Ta je po prepričanju predsednika evropske komisije, ki ima v EU že zelo dolg staž, nastala izključno zato, da bi »postala enotna valuta Evropske unije kot celote«, zato bi jo bilo treba po njegovih predlogih čim prej uvesti v vseh članicah.

Načeloma že, sta se strinjala Merklova in Philippe. Evro naj bi bil v principu res dostopen za vse, in »tako bo ostalo tudi v prihodnje«, je bila jasna nemška kanclerka. »Imamo pa zelo jasne kriterije, kdaj ga država lahko uvede«. Ne le zato, da se grška dolžniška kriza z nepremišljenim širjenjem evrocone ne bi ponovila, ampak tudi zato, ker je treba spoštovati sposobnosti, zmožnosti in pripravljenost vsake posamezne članice. »Dobro vem,« je dejala nemška kanclerka, »da na Poljskem in Češkem ta čas ni nobene prave želje.«

In podobno kot pri evru bo dosledno izpolnjevanje kriterijev, kot sta se strinjala nemška kanclereka in francoski premier, v prihodnje ostalo ključno tudi pri vstopu članic v enoten schengenski prostor.