Tiskane izdaje
Lahko bi bilo še slabše, saj so pred dnevi neznanci v Wuppertalu vlomili v avtomobil davčnega uradnika in ukradli nekaj dokumentov, med njimi menda podatke o preiskavah proti varčevalcem v švicarskim bankah. A preiskovalci zdaj verjamejo, da ta prestopek ni povezan z aretacijo domnevnega švicarskega vohuna, odgovornega za vohunjenje pri nemških davčnih službah.
Petinštiridesetletnega Daniela M., ki naj bi v davčni upravi Severnega Porenja - Vestfalije imel celo informanta, so prijeli v Frankfurtu.
Finančni minister najštevilčnejše nemške dežele Norbert Walter-Borjans je ogorčen: »Če vohuni v finančno upravo nastavljajo informante, da bi vohunili nad delom uspešnih davčnih inšpektorjev in šli na roke tistim, ki na stroške skupnosti ustvarjajo milijarde, potem škandal dobiva nove razsežnosti.« Če Švica resno misli s končanjem dvomljivih poslov svojih bank, potem se mora rešiti »ravbarskih pištol«. V Švici pa so ogorčeni nad socialdemokratskim politikom, ki je leta 2012 pomagal pokopati davčni sporazum s tedanjo konservativno-liberalno vlado kanclerke Angele Merkel.
Nesprejemljiva podpora utajam
Za severnoporenskega politika je bil sporazum nesprejemljiva podpora davčnim utajam, saj je dopuščal nadaljnjo anonimnost lastnikov in omejeval nemške preiskave. Tudi na njegovo pobudo ga je pokopal bundesrat. Med drugim je prepovedoval sporne nakupe zgoščenk s podatki nemških davkoplačevalcev, ki so svoje premoženje skrivali v Švici, s tem pa je prav dežela Severno Porenje - Vestfalija v letih pred tem močno razburkala motne švicarske in nekatere druge davčne vode.
Nemški davčni inšpektorji so takšno zgoščenko s podatki nemških bančnih strank v Liechtensteinu prvič kupili leta 2006 in med okrog osemsto ljudmi, ki so jih razkrinkali, je bil tudi tedanji direktor Deutsche Post Klaus Zumwinkel. Kasneje je bil obsojen na denarno in pogojno zaporno kazen, v Düsseldorfu pa so nadaljevali nakupe podatkov o nemških varčevalcih pri švicarskih in luksemburških bankah. Pri takšnem početju so se jim pridružili davčni inšpektorji nekaterih drugih nemških dežel.
Milijone, ki so jih plačali zanje, so upravičevali z odkrivanjem še veliko bogatejših skrivačev neobdavčenega nemškega denarja v tujini in z njimi se je strinjalo nemško sodišče. Leta 2012 so samo v švicarski banki UBS odkrili milijarde evrov težke sporne stranke.
Švica je odgovorila s tiralico proti trem porenskim davčnim inšpektorjem zaradi suma pomoči pri gospodarskem vohunjenju in kršenju zakona o bančni tajnosti, nemške davčne uprave pa so vendarle začele preplavljati samo prijave ljudi, ki so do tedaj svoj denar brezskrbno skrivali v drugih državah. Tako so potrdili izjavo Walter-Borjansa, da je strah pred razkritjem najbolj učinkovito orožje proti davčnim utajam. Švica je leta 2015 z Evropsko unijo podpisala sporazum o izmenjavi podatkov o bančnih strankah, ki so ga letos začeli izvajati, po odkritju vohuna te države pa v Nemčiji spet bijejo plat zvona.
Vohun odgovarjal vrhu NDB
V preiskavo se je vključilo tudi zunanje ministrstvo in švicarski veleposlanik v Nemčiji je že moral na zagovor, zunanji minister Sigmar Gabriel pa je po telefonu poklical švicarskega kolega Didierja Burkhalterja. Mediji Süddeutsche Zeitung, NDR in WDR domnevajo, da je vohun odgovarjal najvišjim krogom v švicarski obveščevalni službi NDB in je bil odgovoren za zbiranje osebnih podatkov o nemških davčnih inšpektorjih. S tem naj bi švicarskim uradnikom omogočil identificiranje tistih, ki sodelujejo pri nakupu podatkov o nemških varčevalcih v švicarskih bankah, in morebitne tiralice proti njim zaradi gospodarskega vohunjenja in kršenja bančne skrivnosti. Predsednik švicarske obveščevalne službe Markus Seiler ta teden o konkretnem primeru ni hotel govoriti, dejal pa je, da je ena od nalog NDB preprečevanje pridobivanja podatkov na nezakonit način.
Nekateri švicarski komentatorji afero ocenjujejo kot poslastico za vladajoče socialdemokrate dežele Severno Porenje - Vestfalija, saj imajo sicer v teh dneh le malo razloga za veselje: evforija zaradi kanclerskega kandidata Martina Schulza se je polegla, v Düsseldorfu pa so tik pred deželnimi volitvami gospodarsko globoko v senci uspešnejših Bavarske in Baden-Württemberga. »Finančni minister Norbert Walter-Borjan se v nemških medijih rad predstavlja kot Robin Hood davkoplačevalcev, z nizkimi davki pa noče imeti ničesar,« obtožujejo v časopisu Neue Zürcher Zeitung. Poudarjajo, da švicarske banke ne sprejemajo več neobdavčenega nemškega denarja in bodo že letos začele podatke o njih posredovati tudi nemškim oblastem, omenjeni agent pa menda ni več aktiven.
