Tiskane izdaje
Bruselj – Da bi se letos ponovila lanska grška drama z maratonskimi kriznimi srečanji in ugibanji o grexitu? »Nikakor ne!« je sporočilo vseh igralcev v grški dolžniški zgodbi.
To je avstrijski finančni minister Hans Jörg Schelling opisal z oceno, da »nihče ni zainteresiran za ponovitev lanskega poletja«. EU si pred referendumom o brexitu in sredi begunske krize tega ne more niti privoščiti. Poleg tega se je vlada Aleksisa Ciprasa odrekla ideološkim napadom in vzpostavila konstruktivne odnose z upnicami. Slovenski finančni minister Dušan Mramor, ki je bil pred letom dni med najostrejšimi kritiki grškega kolega Janisa Varufakisa in njegovega izzivalnega sloga, je ocenil, da so pogovori letos »tehtni, argumentirani, spoštljivi«. Razlika da je velika.
»Dober dan za Grčijo«
Varufakisa že dolgo ni več na ministrskem položaju, po novem se s kritiko vsega preizkuša na političnih tribunah. Dileme njegovega naslednika Evklida Cakalotosa so podobne, kot so bile lani. A ukrepe, ki jih je Cipras s sodelavci lani razglašal za pot v dolžniško kolonijo, v Atenah potrjujejo kot po tekočem traku. Cakalotos je zadnje zasedanje evrskih finančnih ministrov razglasil kar za »dober dan za Grčijo in Evropo«. Tudi Cipras je navdušen, ker so bile Grčiji obljubljene dolžniške olajšave. To je razglasil za »nujen izraz solidarnosti EU do grških ljudi«.
Pri dolžniških olajšavah ni veliko manevrskega prostora. Grške upnice so postavile nedvoumno rdečo črto: klasičnega rezanja glavnice dolgov (haircut) ne more biti. To utemeljujejo s prepovedjo neposrednega financiranja druge članice, zapisano v evropski pogodbi. Grčiji so bile sicer že leta 2012 obljubljene nadaljnje olajšave, če bo izpolnjevala cilje in zaveze iz rešilnega programa, a se to ni zgodilo. Tudi ko je bil julija lani sprejet 3. rešilni program, vreden do 86 milijard evrov, so Atene dobile enako obljubo.
Pogoj za olajšave je pozitivna ocena izvajanja prvega dela reformno-varčevalnega programa. Po načrtih bi Grčijo morali oceniti že jeseni. Toda sprejemanje in izvajanje ukrepov se je zavleklo. Po zadnjih sprejetih odločitvah v grškem parlamentu o pokojninski in davčni reformi se Grčiji v prihodnjih dneh obeta pozitivna ocena, ki bo predvidoma potrjena na zasedanju finančnih ministrov 24. maja. Zato so prvič prišle na mizo razprave, kako bi lahko razbremenili Grčijo pri odplačevanju dolga, ki bo letos po oceni evropske komisije dosegel 182,8 odstotka BDP.
Nemčija, ki je dolgo nasprotovala popuščanju in začetku pogovorov o dolžniških odpustkih, preden Grčija izpolni zaveze, se je le nekoliko premaknila. Razprave je pospešila direktorica IMF Christine Lagarde, ki je opozorila, da Grčija ne bo mogla izpolniti strogih varčevalnih ciljev (primarni proračunski presežek v višini 3,5 odstotka BDP od leta 2018) in da so neizogibne dolžniške olajšave. Brez tega da niso pripravljeni sodelovati v programu. Berlin si brez udeležbe IMF ne more niti predstavljati nadaljevanja grškega programa.
Analiza vzdržnosti dolga
Vse olajšave bodo temeljile na analizi vzdržnosti grškega dolga. Z njo se ugotavlja, ali bo država lahko vrnila dolgove. Vzdržnost je za IMF pogoj za sodelovanje v programu. Tisti, ki niso prepričani, da Atene sploh potrebujejo olajšave, opozarjajo, da Grčija plačuje nizke obresti za posojila, da za precejšen del vračil velja moratorij in da imajo dolge plačilne roke. Zadnji se bodo, denimo, iztekli po letu 2050. Taki stroški servisiranja grškega dolga so primerljivi z državami, kot je Italija ali Portugalska.
V evropskem skladu ESM, ki je v imenu evrskih članic največji upnik Grčije, opozarjajo, da so evrske članice že z olajšavami pri odplačevanju dolga, sprejetimi leta 2012, znižale grško breme za 8 milijard evrov ali 4 odstotke BDP na leto. To so naredili s podaljševanjem zapadlosti posojil, nižjimi obrestmi in moratorijem na njihovo plačilo. Podobni ukrepi bodo spet na mizi, predvidoma bodo uveljavljeni po koncu rešilnega programa leta 2018. Dotlej se bodo ukvarjali zgolj z optimiziranjem grškega dolga.
V ESM so pripravili posebno analizo štirih scenarijev razvoja v prihodnjem obdobju. Njihov »non-paper« (neuradni dokument) je objavil Wall Street Journal. Po dveh skrajnih scenarijih, najbolj optimističnem in najbolj pesimističnem, bo grški dolg leta 2060 znašal 258,3 odstotka in 62,6 odstotka BDP. Po osnovnem scenariju bi se znižal na 104,9 odstotka. V ESM so izračunali, da bi se že po osnovnem scenariju, ki temelji na ciljih rešilnega programa in napovedih evropske komisije, grški dolg do leta 2030 znižal na 110,7 odstotka BDP, če bi sprejeli dolžniške olajšave, ki so na mizi.
Med drugim so upoštevali podaljšanje povprečne ročnosti posojil za pet let na 37,5 leta, vrnitev dobičkov, ki jih ECB ustvarja z grškimi obveznicami, postavitev zgornje meje letnih plačil dolga v deležu BDP. Napovedi za prihodnja leta ali kar desetletja do leta 2060 lahko olajšajo sprejemanje političnih odločitev. Toda takšne napovedi so – ne samo v Grčiji, marveč med celotno dolžniško krizo – izgubile verodostojnost, saj so bile praviloma daleč od dejanskih gibanj. V nepredvidljivi in izmučeni Helenski republiki se preobrat že tako lahko zgodi čez noč.
