Tiskane izdaje
Berlin – Nemška vlada je islamske imame pod turškim nadzorom že obtoževala vohunjenja za Ankaro, zdaj poročajo o še obsežnejšem delovanju turške obveščevalne službe v Nemčiji. Ta naj bi vohunila za stotinami domnevnih pripadnikov in simpatizerjev gibanja Fethullaha Gülena, ki ga turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan obtožuje odgovornosti za lanski poskus državnega udara.
Kot poročajo nemški mediji, so Turki nemške oblasti sami seznanili z obsežnim prisluškovanjem in nadzorom nad nemškimi prebivalci turškega rodu, v njihovih očeh osumljenimi simpatiziranja z gibanjem v ameriškem izgnanstvu živečega nekdanjega pridigarja Fethullaha Gülena. Ob robu letošnje münchenske varnostne konference je voditelj obveščevalne službe MIT Hakan Fidan predsedniku nemške BND Brunu Kahlu predal seznam tristotih ljudi in dvestotih združenj, šol ter drugih ustanov z naslovi, telefonskimi številkami in tudi fotografijami vred v prepričanju, da bodo Nemci Turčiji pomagali pri njihovem preganjanju. Kahl pa je spisek predal uradu za varstvo ustave (BfV) in tožilstvu, saj obstaja sum, da so Turki fotografije in podatke pridobili z vohunjenjem. Vsaj v Severnem Porenju - Vestfaliji in Spodnji Saški so oblasti prizadete opozorile, da jim ob obisku stare domovine grozita sodno preganjanje in zapor.
Nemčija je tudi s Turčijo že sodelovala pri preganjanju skrajnih islamistov in drugih, ki jih oboji sumijo terorizma, tega prepričanja pa ne delijo o Gülenovem gibanju. Nasprotno, v Nemčiji celo dvomijo, da je nekdanji pridigar res stal za poskusom državnega udara, vohunjenje tujih obveščevalnih služb proti ljudem, ki mirno živijo v Nemčiji, pa je tudi po razsodbah sodišč v nasprotju z nemškimi interesi. Sedanje velikopotezno preganjanje domnevnih Gülenovih simpatizerjev v Turčiji je po nemškem prepričanju represija proti kritikom režima, nezdružljiva z načeli demokracije in pravne države. Aprilski referendum o ustavnih spremembah bo po teh prepričanjih pika na i vse bolj avtokratskih teženj predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana in številni nemški politiki, tudi takšni turškega rodu, v Nemčiji živeče Turke pozivajo h glasovanju proti.
Sedanji predsednik se je v preteklosti močno naslanjal nanje, a je tedaj Erdoğan še veljal za reformatorja, ki je svoji državi prinesel stabilnost, zdaj pa Nemčijo in njene najvišje politike zmerja z nacisti in fašisti, v zaporu pa se je med številnimi drugimi novinarji znašel tudi dopisnik časopisa Die Welt Deniz Yücel. V Nemčiji domnevajo, da ima turški režim okrog šest tisoč aktivnih vohunov v njihovi državi in voditelj urada za zaščito ustave Hans-Georg Maaβen je sodelovanje s turškimi kolegi označil za »težko, zelo težko«. Nemške oblasti zdaj presojajo, kaj narediti, potem ko so pri zunanjem ministrstvu turško vlado že februarja obtožili ustvarjanja »nacionalističnega ozračja, ki stavi na strah, evforijo, propagandno in nacionalno enotnost«.
S Turčijo še vedno sodelujejo pri obvladovanju migrantskega navala, a medsebojno nezaupanje spodkopava tudi to. Kanclerka Angela Merkel še ohranja dialog, drugi vidni nemški politiki so manj zadržani. Voditeljica Levice Sahra Wagenknecht Erdoğana označuje kar s teroristom, potem ko je Evropejcem in Zahodnjakom grozil, da ne bodo varni nikjer na svetu, ter zahteva takojšen konec turških pogajanj za vstop v EU. Krščanskodemokratski predsednik parlamenta Norbert Lammert turškemu vodstvu zaradi referenduma pripisuje »poskus udara proti demokraciji«, saj naj bi krhko, a demokratično ureditev poskušali zamenjati z avtoritarnim sistemom. »Kaže, da bo ta drugi puč uspešen!« Socialdemokratska vladna pooblaščenka za integracijo priseljencev Aydan Özoguz je previdnejša in vlado svari pred takšnim vplivanjem na referendumsko glasovanje v Nemčiji, da si ljudje ne bodo upali v turške konzulate, zeleni Volker Beck pa nasprotno zahteva zaščito za nemške Turke pred šikanami turških predstavnikov v Nemčiji. Glasovanje že poteka in bo trajalo do devetega aprila, sopredsednik stranke zelenih Cem Özdemir pa v Nemčiji živeče rojake odkrito poziva, naj glasujejo proti. Po njegovem mnenju bo Erdoğan v primeru zmage Turčijo spremenil v odprt zapor, v katerem si nihče ne bo več upal povedati svojega mnenja, turško vplivanje na diasporo pa kritizira tudi voditelj Turške skupnosti v Nemčiji Gökay Sofuoglu. Meni, da je Ankara že dosegla, da se številni Turki bolj zanimajo za dogajanja v Turčiji, kot pa v Nemčiji, kjer živijo, zato so med tu živečimi Turki tudi takšna nasprotja.
Nekateri vidni nemški politiki, med njimi krščanskodemokratski zunanjepolitični strokovnjak Norbert Röttgen, zahtevajo celo ukinitev pravice do dvojnega državljanstva, tako kot pred njeno uvedbo naj bi se morali v Nemčiji rojeni otroci priseljencev ob odraslosti odločiti med enim in drugim državljanstvom. V CDU o tem bolj ali manj vlada soglasje, kanclerka Angela Merkel pa vztraja pri spoštovanju koalicijskega dogovora s socialdemokrati, ki predvideva tudi pravico do dvojnega državljanstva.
