Turčija velik korak bližje predsedniškemu sistemu

Parlament je opravil prvo branje, drugo bo sledilo v sredo. Referendum bo morda potekal že aprila.

Objavljeno
16. januar 2017 16.25
TURKEY-POLITICS-PARLIAMENT
Mo. B.
Mo. B.

Turški parlament je državo s potrditvijo še zadnjih dveh členov osnutka nove ustave državo krepko potisnil iz parlamentarnega v predsedniški sistem. Drugo branje osnutka naj bi se začelo že v sredo. Če bo šlo vse po vladnih načrtih, bi lahko volivci o spremembi političnega sistema na referendumu odločali že aprila.

Prejšnji teden je bil za turške poslance vse prej kot dolgočasen. Maratonske seje, na katerih so v enem tednu opravili prvo branje 18 členov spremembe ustave, so spremljale žolčne razprave, tudi fizični obračun med poslanci vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj (AKP) in največje opozicijske stranke Ljudske republikanske stranke (CHP). Slednja je med prvim branjem glasovala proti osnutku, poslanci prokurdske Ljudske demokratske stranke (HDP) pa so glasovanje bojkotirali v protest aretacijam 11 njihovih poslancev. Kljub temu je AKP ob podpori nacionalistične stranke MHP brez težav uspelo zbrati zadostno število glasov.

Že v sredo naj bi se poslanci znova sestali in opravili drugo branje, na katerem bodo dokončno odločili o vsakem členu posebej, ob koncu pa osnutek ustave potrdili še v celoti. »Z božjo voljo bo Turčija dosegla bolj učinkovit model vladanja,« je na tviterju po glasovanju zapisal namestnik premier Numan Kurtulmuş. Povedal je, da bi lahko turški volivci o vpeljavi predsedniškega sistema, s katerim bo predsednik dobil znatno več pooblastil, odločali že v začetku aprila. Volivci se bodo morali tedaj odločiti, ali verjamejo kritikom, ki v spremembi ne vidijo drugega kot zadovoljevanje apetitov Recepa Tayyipa Erdoğana po vse večji politični moči, ali zagovornikom, ki trdijo, da se bo Turčija tako naposled postavila ob bok državam, kot sta Franciji in ZDA, ter dobila stabilnejšo in učinkovitejšo vlado.

Med novimi pooblasti predsednika, ki jih napoveduje osnutek ustave, je imenovanje najvišjih predstavnikov države, vključno z ministri. Izbral bo tudi enega ali več podpredsednikov, medtem ko se položaj predsednika vlade ukinja. Spremembe se obetajo tudi v parlamentu, kjer se bo število poslancev s 550 povišalo na 600, minimalna starost poslancev pa s 25 let znižala na 18. Parlamentarne volitve bodo potekale vsakih pet, in ne več na štiri leta, organizirane pa bodo na isti dan kot predsedniške - prvič predvidoma 3. novembra 2019.

Osnutek med drugim še omejuje predsedniško funkcijo na dva mandata. Francoska tiskovna agencija AFP ob tem poroča, da so se že pojavila namigovanja, da bi se z morebitno zmago Erdoğana na volitvah 2019 njegovi mandati zaradi ustavne spremembe lahko začeli šteti znova, kar pomeni, da bi lahko na oblasti ostal do leta 2029. V turškem predsedniškem uradu teh namigovanj niso potrdili.