Nizozemska letalu turškega ministra ni dovolila pristati

Iz nizozemske vlade so sporočili, da so grožnje s sankcijami zaprle pot razumni rešitvi. Ankara ostro protestira.
Objavljeno
11. marec 2017 12.35
TURKEY-POLITICS-DAILY-LIFE-VOTE
Mo. B.
Mo. B.

Turška predreferendumska kampanja, ki jo hočejo predstavniki turške vlade voditi tudi v nekaterih članicah EU, v katerih je močna turška diaspora, še naprej zaostruje odnose. Zadnja v vrsti držav, ki se je znašla v sporu s turškimi oblastmi, je Nizozemska.

Ko je zunanji minister Mevlüt Çavuşoğlu sporočil, da mu nizozemsko negodovanje nad shodom ne bo prekrižalo načrtov in da bo še danes odpotoval v Rotterdam, ob tem pa zagrozil z ostrimi sankcijami, če bo obisk onemogočen, so iz Nizozemske sporočili, da so preklicali dovoljenje za pristanek ministrovega letala. »Turške oblasti so javno zagrozile s sankcijami. Na tak način je nemogoče doseči razumno rešitev,« so zapisali v izjavi za javnost.

Odziv Ankare je bil hiter in podoben tistem, ki ga je bila deležna Nemčija. Turški predsednik je Nizozemsko opisal kot »nacistični ostanek«, na zagovor pa je v Ankari vabljen nizozemski veleposlanik.

Nizozemski zunanji minister Bert Koenders je v četrtek sporočil, da njegova država na »nikakršen način« ne bo pomagala pri načrtovanemu obisku Çavuşoğluja ali katerega koli drugega »vladnega predstavnika, ki hoče voditi politično kampanjo za referendum«. »Torej, ne bomo sodelovali,« je poudaril in dodal, da so o tem obvestili tudi turškega kolega. Da prizorišče, kjer bi moral potekati shod, ni več na voljo, je v sredo sporočil župan Rotterdama Ahmed Aboutaleb.

Glavno vlogo v odpovedi načrtovanih shodov so tudi v Nemčiji prevzele lokalne oblasti, ki so, kot so pojasnili, zaradi strahu, da bi se jih udeležila neobvladljiva množica ljudii, srečanja raje odpovedali. To je izzvalo jezen odziv Ankare, ki je tovrstne odločitve označil za »nacistične«. Vlada v Berlinu je zatrdila, da o odpovedi shodov odločajo lokalne oblasti in ostro obsodila primerjave z nacizmom.

Že načrtovane shode so prepovedali tudi v Švici - eden je načrtovan še jutri v Zürichu, ali bo potekal, še ni znano - in Avstriji. Avstrijski zunanji minister je tedaj turškemu predsedniku sporočil, da je ta sicer vabljen na pogovore o dvostranskih odnosih, ne pa tudi k nagovarjanju volivcev.

Referendum o spremembi ustave, s katerim bo Turčija parlamentarni sistem zamenjala s predsedniškim, bo potekal 16. aprila. Turška vlada trdi, da gre za korak naprej, korak, ki bo Turčijo postavi ob bok državam, kot sta ZDA in Francija, a kritiki tem pojasnilom nasprotujejo. Prepričani so, da gre za korak k dokončni vladavini enega človeka - zdajšnjega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana.

Po podatkih spletnega portala Eudo Chitizenship bi se smelo junija 2015 turških splošnih volitev v 54 državah po svetu udeležiti več kot 2.800.000 turških državljanov, ki imajo v tujini prijavljeno stalno bivališče. Največja turška diaspora je v Nemčiji, kjer bo po navedbah portala Politico lahko aprila svoj glas na referendumu oddalo okoli 1,5 milijona nemških Turkov. Leta 2015 je vladajočo Erdoğanovo Stranko za pravičnost in razvoj (AKP) podprlo več kot 53 odstotkov volivcev.