Tiskane izdaje
V to 42-milijonsko evropsko državo izvažamo predvsem zdravila. V novomeški Krki ugotavljajo, da se ukrajinski trg počasi stabilizira.
Vojna v Ukrajini je prizadela tudi gospodarstvo te države. Leta 2014 se je ukrajinski bruto domači proizvod skrčil za 6,8 odstotka, lani še za dodatnih devet odstotkov. S tem se je v obeh letih povečala brezposelnost in zmanjšal uvoz blaga. Ta se je leta 2014 glede na leto prej zmanjšal za 25 odstotkov, leto kasneje pa za dodatnih 23 odstotkov.
Recesijo v Ukrajini so občutila tudi slovenska podjetja. Ta so lani v Ukrajino izvozila za 121,4 milijona evrov blaga, to je dobro tretjino manj kot leta 2014 in dobro polovico manj kot leta 2013. V tem letu je Slovenija v Ukrajino izvozila za rekordnih četrt milijarde evrov blaga, kažejo podatki državnega statističnega urada (glej graf).
Slovenski izvoz je letos na podobni ravni kot lani; slovenska podjetja so v prvih sedmih mesecih na ta 42-milijonski trg izvozila za 64,5 milijona evrov blaga, to je tri odstotke več kot lani. Največji padec izvoza med letoma 2013 in 2015 je utrpel farmacevtski sektor, pojasnjuje Vanja Bele iz Centra za mednarodno poslovanje pri gospodarski zbornici. Farmacevtski proizvodi predstavljajo dobro polovico slovenskega izvoza v Ukrajino.
Ta je zaradi svoje velikosti, s čimer se tudi njen trg zdravil uvršča med večje tovrstne posamične trge, za Krko eden izmed ključnih trgov. Lani so na ta trg prodali za 34 milijonov evrov zdravil za humano in veterinarsko uporabo. V novomeškem generiku ugotavljajo, da se ukrajinski trg po padcu prodaje jeseni 2014 in lani počasi stabilizira. »Kupna moč prebivalstva, ki po znižanju v minulem letu zdaj stagnira, je nizka, a kljub razmeram smo povečali svoj tržni delež med vsemi dobavitelji zdravil na tem trgu. Ključni dejavniki našega uspeha na dolgi rok ostajajo partnerstvo in zaupanje do poslovnih partnerjev ter stalna in stabilna prisotnost na trgu,« poudarjajo.
Največji izziv
Slovenija v Ukrajino več izvozi kot uvozi; lani je izvozila le za dobrih 20 milijonov evrov. Na podobni ravni je bil tudi uvoz v letih 2013 in 2014.
Slovenska podjetja pri poslovanju z Ukrajino kot največji izziv izpostavljajo zavarovanje plačil. Ta so izjemno draga. Zato se podjetja pri utečenih poslih s kupci dogovarjajo za določen limit odprtih terjatev ali celo za predplačilo. To jim zmanjšuje obseg posla, a po drugi strani preprečuje popolno izgubo trga in zmanjšuje izpostavljenost tveganju. »Novi posli so zato redki oziroma se izvajajo za blago, ki je nujno,« pojasnjuje Beletova.
Stabilizacija gospodarstva
Po napovedih Mednarodnega denarnega sklada bo ukrajinsko gospodarstvo letos zraslo za dva odstotka, prihodnje leto pa za 3,5 odstotka. Začel se bo povečevati uvoz, in sicer za okoli šest odstotkov na leto. Inflacija se bo znižala, a bo letos po napovedih dosegla še vedno visokih 14,2 odstotka, prihodnje leto pa deset odstotkov.
»Ko se bodo razmere v Ukrajini stabilizirale, bo to gotovo zanimiv trg. Negotovo je le, v kakšnem stanju bo takrat ukrajinsko gospodarstvo in kolikšna bo kupna moč. Po drugi strani se bo izvajala obnova infrastrukture, kjer pa je pričakovati veliko konkurenco in 'drage' pogoje za pridobitev posla. Takšen način izbire izvajalcev je skoraj vsakdanji,« ocenjuje Vanja Bele.
