Ukrajinska kriza: Blokada lahko vodi k dejanski odcepitvi uporniških območij

Oboroženim aktivistom, ki so zablokirali železniški promet z uporniškim jugovzhodom države, ni uspelo zanetiti le energetske krize v državi. Ukrajini grozi resno politično vrenje, blokada pa utegne privesti do odcepitve Donbasa, kjer napovedujejo, da bodo kot »nacionalno valuto« uporabljali le še rubelj, včeraj pa so že »nacionalizirali« tamkajšnja ukrajinska podjetja.

Nova ukrajinska »revolucija« se je začela 25. januarja, a ni kot običajno vzplamtela na osrednjem kijevskem trgu, Majdan nezaležnosti [neodvisnosti], čeprav so pristaši blokade množično (in nasilno) demonstrirali tudi po središču ukrajinske prestolnice. Glavno prizorišče dogajanj je bilo zadnji mesec ob meji z uporniškim Donbasom, kjer je več sto prostovoljnih borcev proti »teroristom« ter aktivistov radikalnih organizacij zaustavilo železniški promet. »Blokadniki« protestirajo proti »korumpiranim oblastem«, ki s »trgovino s sovražnikom služijo denar s krvjo«, zaustavili pa so vsaj 74.000 vagonov s premogom, ki ga kopljejo v uporniškem delu države, a je nujno potreben za energetski pogon cele države. Lani je Ukrajina od svojih separatistov kupila 8,5 milijona ton črnega atracita, skoraj tretjino vseh svojih potreb, vsaj polovica od ducata termoelektrarn v Ukrajini pa je narejena tako, da jih lahko poganja ta vrsta premoga, katerega skoraj vsa nahajališča so zdaj v rokah upornikov.

Oblast noče uporabiti sile

Zaradi blokade je bila vlada v Kijevu prisiljena uvesti »izredne razmere« v energetiki. »Ukrajina ne more brez premoga iz Donbasa. A Porošenko nasprotuje blokadi tudi zato, ker je resen udarec zanj in za njegovo predstavo o bodočnosti Ukrajine,« je za ameriški spletni časnik Christian Science Monitor povedal direktor kijevskega Inštituta za globalne strategije Vadim Karasjov. »To, kar se dogaja, ni le parodoksalno, je že absurdno. Blokado nikakor nista začela predsednik in vlada, a po vsemu sodeč, bosta morala nositi politično odgovornost,« je včeraj za ruski časnik Kommersant potožil Aleksander Černenko, poslanec iz vladajoče stranke Blok Petra Porošenka.

Predsednik države je že večkrat izjavil, da je blokada zadnje, kar potrebuje njegova obubožana država. Ne le da bodo velika mesta ostala brez kurjave, je posvaril, delo utegne izgubiti kar 300.000 delavcev v tovarnah, ki bodo ostale brez energije. A njegovo prepričevanje ljudi, da blokada bolj škodi ukrajinskemu gospodarstvu kakor separatistom v Donbasu, doslej ni obrodilo sadov. Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da blokado podpira kar 60 odstotkov Ukrajincev. »Zato predsednik Porošenko ne more na silo razgnati teh ljudi, saj bi si s tem zelo zmanjšal priljubljenost med prebivalstvom,« je za Kommersant pojasnil ukrajinski politolog Viktor Ukolov.

Porošenko je blokado razglasil za nezakonito. »Kar pomeni, da so ti, ki so jo postavili, prestopniki, mar ne?« se je za Christian Science Monitor vprašal analitik iz kijevske svetovalne družbe Concord Capital Aleksander Paraši. Notranji minister Arsen Avakov je na vladnem srečanju z gospodarstveniki pozval, naj dajo pooblastila njegovim organom prisile, da uredijo razmere, a je od šefa, premiera Vladimira Grojsmana dobil le odgovor, da »se je pripravljen strinjati s tezami« vodje notranjega ministrstva. Po mnenju Parašija oblasti v Kijevu nočejo s silo posredovati proti organizatorjem blokade, ker je ta priljubljena med ljudmi. »Po mojem se Porošenko boji, da bo prišlo do novega ‘majdana’, če bo resno poskusil končati blokado,« meni kijevski analitik.

Država odvisna od Dombasa

Komentatorji opozarjajo, da je v ozadju tega vrenja običajna vojna med ukrajinskimi oligarhi, a tudi politična borba za oblast, saj je blokado javno podprla tudi nekdanja »princesa oranžne revolucije« Julija Timošenko, ki ji spet raste priljubljenost med ljudmi. Blokado so obsodili tako v Bruslju kot v Washingtonu, v uporniškem Donbasu pa so napovedali, da bodo poslovali le še v rubljih, Kijevu pa postavili ultimat, da mora blokado do včeraj zjutraj odpraviti, sicer bodo prevzeli nadzor nad vsemi podjetji, družbami in rudniki, ki so v ukrajinski lasti. To so tudi storili, saj »morajo ljudje od nečesa živeti«, kakor je včeraj povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Nekateri analitiki opozarjajo, da bodo z blokado »skrajneži«, ki jih vodijo trije opozicijski poslanci, nekdanja poveljnika bataljonov »Donbas« in »Dnepr« ter eden od glavnih zagovornikov lustracije, dejansko dosegli odcepitev območij pod nadzorom upornikov. A to je po mnenju energetskega strokovnjaka Vladimira Omelčenka s kijevskega mnenjskega središča Razumkov prav tisto, kar hočejo. »Cilj je, da končamo našo odvisnost od premoga iz Donbasa. Ni mogoče nadaljevati reform in se povezovati z Evropo, če vam lahko nekdo v naslednjem hipu ugasne luči,« pravi Omelčenko. Po njegovem je Donbas že pod nadzorom ruske vojske, z blokado pa da bodo Rusijo prisilili, da bo morala začeti tudi finančno podpirati svoje »marionete«.