Tiskane izdaje
Turška policija po novoletnem strelskem napadu na nočni klub v središču Istanbula še vedno mrzlično išče storilca. Včeraj so v povezavi z napadom aretirali osem ljudi, danes še šest. Po poročanju turškega spletnega portala Hürriyet osumljence še zaslišujejo.
Po doslej znanih podatkih se je napadalec v Siriji boril na strani skrajne islamistične Islamske države. Kdaj se je vrnil v Turčijo, ni znano, a je bil 22. novembra lani že v turški provinci Konya, kjer je najel stanovanje za svojo ženo in dva otroka.
Turške varnostne službe so objavile fotografijo, na katerih je dobro viden obraz domnevnega napadalca, ki je v noči s sobote na nedeljo ubil 39 ljudi. Njegovo ime javnosti ni znano, a so ga oblasti po navedbah Hürriyeta že identificirale. Med aretiranimi je njegova žena, večina osumljenih pa je po navedbah spletnega portala državljanov Uzbekistana in Kirgizije. Zadnja tujca so aretirali danes na istanbulskem letališču Atatürk.
Kirgiške varnostne službe so za Reuters sporočile, da so v stiku s turškimi kolegi in že preverjajo poročila, da je imel napadalec kirgiške korenine.
Napadalec je v nočnem klubu Reina med napadom izstrelil od 120 do 180 nabojev. Po navedbah Hürriyeta je bil napadalec dobro izurjen, predvsem v uličnem bojevanju. Na napad je bil dobro pripravljen. Po navedbah spletnega portala je med drugim poznal vse izhode iz nočnega kluba, vključno s tistimi, ki jih uporablja zgolj osebje. Prav tako je vedel, da varnostniki niso oboroženi. S prizorišča zločina je pobegnil brez težav, zaradi česar preiskujejo možnost, da je imel v klubu pomoč.
Turčijo je zadnjem letu in pol pretresla vrsta terorističnih napadov, najmanj šest so jih pripisali Islamski državi, čeprav ta odgovornosti zanje neposredno ni prevzela. Tokrat je bilo drugače, po novoletnem napadu so objavili, da ga je izvedel »vojak kalifata«.
Vlada za podaljšanje izrednih razmer
Turška vlada je v luči napada sporočila, da namerava izredne razmere, ki so jih v državi uvedli po spodletelem poskusu državnega udara julija lani, podaljšati do pomladi. Vlada bo še ta teden parlamentu na glasovanje predložila predlog za njihovo 90-dnevno podaljšanje, je danes pred poslansko skupino vladajoče stranke AKP povedal premier Binali Yıldırım.
Ko so v veljavi izredne razmere, lahko predsednik države po poročanju STA v veliki meri vlada z dekreti. Ti dekreti imajo enako težo kot zakoni, parlament pa o njih ne odloča, temveč dobi le vpogled vanje. V času izrednih razmere lahko poleg tega oblasti po lastni presoji omejujejo ali odpravljajo določene pravice in svoboščine.
