V Haagu potrdili sodbe in končali delo, Praljak po zaužitju strupa umrl

Eden izmed šestih obsojenih Slobodan Praljak je po potrditvi 20-letne zaporne kazni zaužil strup in pozneje umrl.

Š. J., STA, De. P., L. Z.
sre, 29.11.2017, 08:32; spremenjen: 18:01

Haag − Predsedujoči prizivnemu senatu haaškega sodišča Carmel Agius je po več kot dveurni prekinitvi končal izrek sodbe šestim bosanskim Hrvatom, nekdanjim visokim predstavnikom samooklicane Herceg-Bosne, zaradi zločinov med vojno v BiH. Izrek je namreč prekinil, potem ko je obsojenec Slobodan Praljak po izreku sodbe spil strup in pozneje umrl v bolnišnici.

Sodnik Agius je pojasnil, da so izrek sodbe preselili v drugo sodno dvorano, saj je prejšnja kraj zločina in so ga nizozemske oblasti zavarovale kot kraj zločina.

O generalu Praljku, 72-letnem nekdanjem načelniku generalštaba Hrvaškega sveta za obrambo (HVO), je dejal le, da ga ni v sodni dvorani, in je nadaljeval izrek kazni.

Praljak je pred tem po potrditvi obsodbe na 20 let zapora vzkliknil, da ni vojni zločinec in da ne priznava sodbe, nato pa k ustom primaknil temno rjavo stekleničko in zatrdil, da je spil strup, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. V neposrednem prenosu dogodka ni bilo videti, je pa bilo slišati njegovo odvetnico, da je njen klient spil strup. Nato so ga z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico.

Novico potrdil tudi Plenković

Hrvaški premier Andrej Plenković je danes izrazil sožalje Praljakovi družini. Ob začetku današnje novinarske konference na sedežu hrvaške vlade je ocenil, da Praljakovo dejanje »največ govori o moralni nepravičnosti do šesterice Hrvatov iz BiH in hrvaškega naroda«. Poleg sožalja družini Praljak je uvodoma izrazil sožalje žrtvam vseh vojnih zločinov, ki so bili storjeni v BiH.

Plenković je kot posebej pomembno izpostavil, da je prizivni senat haaškega sodišča julija letos pojasnil, da vsebina prvostopenjske sodbe proti šesterici Hrvatov iz leta 2013 ne pomeni nikakršnih konkretnih sklepov o sodelovanju hrvaškega državnega vrha v skupnem zločinskem načrtu in jih ne bremeni nobenih zločinov. Sodišče je ob tem potrdilo, da ni v njihovi pristojnosti, da bi ugotovili kazensko odgovornost držav.

»Hrvaška meni, da se z današnjo sodbo napačno aludira na vlogo državnega vrha v dogodkih v BiH v 90. letih. Stališče vlade je, da državni vrh v teh vojnih dogodkih nikakor ni mogel biti povezan z dejstvi in interpretacijami, ki so jih poskusili pojasniti in interpretirati v sodbi iz leta 2013,« je povedal Plenković.

Potrjene zaporne kazni

Sodišče je v zadnji pravnomočni sodbi pred iztekom mandata potrdilo kazni vsem šestim obtoženim: nekdanjemu premieru Herceg-Bosne Jadranku Prliću 25-letno zaporno kazen, po 20 let pa takratnemu obrambnemu ministru Brunu Stojiću in visokemu častniku Slobodanu Praljku. Po prekinitvi zaradi Praljkovega zaužitja strupa so potrdili še sodbe poveljniku glavnega štaba Hrvaškega sveta za obrambo (HVO) Milivoju Petkoviću (20 let zapora), nekdanjemu šefu vojaške policije Valentinu Ćoriću (16 let) in takratnemu šefu komisije za izmenjavo vojnih ujetnikov Berislavu Pušiću (10 let zapora).

Sodišče je sicer med utemeljevanjem sodbe potrdilo ugotovitve, zapisane v prvostopenjski sodbi, da je med vojno v BiH obstajalo hrvaško »skupno zločinsko delovanje« v tej državi, katerega cilj je bil etnično čiščenje delov BiH pod nadzorom hrvaških sil in da je bil nadzor Republike Hrvaške nad temi ozemlji prek organov Herceg-Bosne »okupacija«.

Na prvi stopnji obsojeni leta 2013

Šesterica je bila na prvi stopnji leta 2013 obsojena na skupaj 111 let zapora. Spoznali so jih za krive vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti nad Bošnjaki med letoma 1992 in 1994 zaradi etničnega čiščenja, pa tudi zaradi organiziranja koncentracijskih taborišč ter umorov, mučenj in posilstev v Hercegovini in osrednji Bosni.

Prlića je sodišče obsodilo na 25 let zapora. Takratnega obrambnega ministra Bruna Stojića, poveljnika glavnega štaba Hrvaškega sveta za obrambo (HVO) Milivoja Petkovića ter visokega častnika Slobodana Praljka, sicer znanega hrvaškega režiserja, pa vsakega na 20 let zapora. Bivšega šefa vojaške policije Valentina Ćorića je sodišče obsodilo na 16 let zapora.

Odvetniki šestih bosanskih Hrvatov so se pritožili in zahtevali oprostitev ali občutno znižanje zapornih kazni. Pritožilo se je tudi tožilstvo, ker meni, da so kazni neprimerno nizke glede na odgovornost šesterice. Tožilstvo zahteva 40 let zapora za Prlića, Stojića, Praljka in Petkovića, 35 let zapora za Ćorića in 25 let za Pušića.

Po zgodovinski obsodbi bivšega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića na dosmrtni zapor za zločine med vojno v BiH, tudi genocid v Srebrenici, prejšnji teden bo to zadnja sodba, ki jo bo izreklo haaško sodišče, ki bo delo končalo konec leta.

Prijavi sovražni govor