Tiskane izdaje
Ljubljana – Če bi glifosat v Evropski uniji prepovedali, bi to »resno vplivalo na 97 delavcev v podjetju Albaugh TKI. Škoda bi bilo, da bi neutemeljena ocena o domnevni rakotvornosti glifosata prizadela marljive in trdo garajoče zaposlene,« pravi predsednik Albaugh Europe Douglas A. Kaye.
Evropski predsednik ameriškega podjetja s sedežem v švicarski Lozani, ki je zadolženo Tovarno kemičnih izdelkov Pinus kupilo februarja 2015 in jo preimenovalo v Albaugh TKI, trdi, da za raški obrat »nimamo alternativnega načrta« v primeru prepovedi herbicida, »vendar upamo, da bo prevladalo stališče znanosti, ne politike«.
V Račah je edina proizvodnja glifosata v Evropi. To aktivno snov, ki se uporablja v pripravkih za zatiranje plevela v kmetijstvu, sadjarstvu in vinogradništvu ter tudi na nekmetijskih površinah in je bolj znana pod imenom blagovne znamke Boom efekt, izdelujejo že od leta 1988. Proizvodnja glifosata predstavlja 75-odstotni delež celotne proizvodnje pesticidov, izvažajo pa ga po vsej Evropi, tudi v Francijo, Španijo, na Poljsko, v Italijo, Madžarsko, Avstrijo in Dansko. Le majhen delež je po besedah Kaya namenjen slovenskemu trgu.
»Glifosat je najpomembnejši in eden najvarnejših herbicidov v kmetijstvu. Kmetom zagotavlja stroškovno ugodno in učinkovito obvladovanje plevela, saj odstranjuje tudi večletni plevel. Učinkovitost tega herbicida je zmanjšala pogostost oranja, ki izpostavlja vrhnje plasti rodovitne zemlje vodi in vetrni eroziji ter zmanjšuje emisije ogljika. Glifosat in drugi izdelki za varstvo rastlin so pomembna sredstva, ki omogočajo kmetijskim proizvajalcem, da varno in z odgovornostjo do okolja zadovoljijo rastoče potrebe naraščajočega svetovnega prebivalstva,« je prepričan Kaye.
Postopek proti glifosatu »spolitiziran«
Postopek obnovitve dovoljenja za glifosat v EU je po njegovem spolitiziran. »To je posledica ideološkega nasprotovanja pesticidom kljub jasnim znanstvenim dokazom nemškega Zveznega urada za varstvo potrošnikov in varno hrano (BVL), Evropske agencije za varnost hrane (Efsa), ameriške Agencije za varstvo okolja (Epa) in agencije Svetovne zdravstvene organizacije JMPR, da glifosat ni kancerogen.«
Nasprotniki obnovitve dovoljenja zagovarjajo mnenje Mednarodne agencije za raziskave raka IARC, da glifosat verjetno povzroča raka, »ne upoštevajo pa študij 'o tveganju' in več kot 60 študij genotoksičnosti, ki kažejo, da ni dokazov o rakotvornosti za ljudi«. »Na srečo«, kot pravi, na dan prihajajo razkritja o nepravilnostih pri odločanju delovne skupine IARC, ki je marca 2015 razvrstila ta pesticid med domnevno rakotvorne snovi. V podkrepitev teze Kaye v branje prilaga članka iz Reutersa in Forbesa.
Prvi navaja, da je bila končna različica poročila o glifosatu delovne skupine IARC spremenjena tako, da so bili bodisi izpuščeni bodisi nadomeščeni z nevtralnimi in pozitivnimi tisti rezultati, ki niso pokazali povezanosti med tumorji pri živalih in izpostavljenostjo temu herbicidu, in poudarjeni tisti rezultati, ko so se tumorji pri poskusnih živalih pojavili. Študije na živalih so bile ključne za opredelitev glifosata kot domnevno rakotvornega za ljudi, saj epidemioloških študij o vplivih na zdravje ljudi ni dovolj, pojasnjuje Reuters.
Forbesov članek pa navaja, da skupina IARC svoje razvrstitve glifosata ni izdelala na podlagi tveganja za raka ob dejanski izpostavljenosti tej snovi – ta je tako v ZDA kakor v Evropi precej pod najvišjo dnevno dovoljeno vrednostjo –, temveč na podlagi nevarnosti za raka, ki jo »čisti« glifosat lahko predstavlja.
Sporno odločanje evropskih javnih agencij
Nič pa Douglas Kaye ne omenja spornega postopka odločanja evropskih javnih agencij (Efsa, Echa, BVL) o tem, da glifosat ni rakotvoren. Te so podale takšno oceno tveganja na podlagi sklicevanja na članke iz znanstvenih revij, ki so jih sponzorirali proizvajalci glifosata. Avtorji teh člankov pa so pripisali večjo težo zaupnim študijam pesticidne industrije kakor strokovno pregledanim in neodvisnim študijam, ki so jih naročili pristojni javni organi.
Prav tako Kaye pri svoji argumentaciji v prid glifosatu ne omenja »Monsantovih dokumentov«, ki jih je v javnost prinesla tožba bolnikov z nehodgkinovim limfomom proti Monsantu na sodišču v San Franciscu. Dokumenti, ki razkrivajo interno spletno komunikacijo med Monsantom in predstavnikom Ameriške agencije za varstvo okolja Epa Jessom Rowlandom, kažejo, da sta Monsantova zaposlena pomagala spisati poročili, ki sta bili pozneje pripisani Epinim strokovnjakom, na podlagi katerih so ti sklenili, da glifosat ni rakotvoren.
Res pa ti dokumenti mečejo slabo luč tudi na vodilnega znanstvenika v postopku presoje glifosata pri IARC. Ta je zamolčal podatke iz velike ameriške študije kmetovalcev in njihovih družin, ki ni ugotovila povezave med izpostavljenostjo glifosatu in tveganjem za nastanek nehodgkinovega limfoma.
Kljub negotovi prihodnosti glifosata v EU je Albaugh TKI na Arso 21. maja poslal vlogo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za povečanje proizvodnje pesticidov. S sedanjih 5000 ton na leto jo želi povečati na 24.500 ton končnih produktov oziroma 31.600 ton s polprodukti. Proizvodnje glifosata naj ne bi povečal, načrtuje pa povečanje njegove uporabe v končnih izdelkih. Arso vloge podjetja še ni v obravnaval.
