Voditelji EU potrdili začetek druge faze pogajanj o brexitu

Devet mesecev po britanski uveljatvi 50. člena lizbonske pogodbe se pogajanja premikajo na najbolj zapleteni del.

Objavljeno
15. december 2017 13.53
BELGIUM-EU-POLITICS-SUMMIT
Jure Kosec, Peter Žerjavič, Bruselj
Jure Kosec, Peter Žerjavič, Bruselj

Bruselj – Voditelji Evropske unije so med zadnjim dnevom vrha v Bruslju potrdili začetek druge faze pogajanj o brexitu, je prek twitterja sporočil predsednik evropskega sveta Donald Tusk.

Odločitev je bila pričakovana, potem ko so britanski in evropski pogajalci prejšnji teden končno dosegli dogovor o treh ključnih ločitvenih vprašanjih – finančni poravnavi, vlogi evropskega sodišča (ECJ) pri zagotavljanju pravic evropskih državljanov in meji med Irsko in Severno Irsko.

Pogajanja o britanskem izstopu iz EU se bodo tako razširila tudi na ostala pomembna vprašanja, povezana s prehodnim obdobjem in prihodnostjo britanskih odnosov s sedemindvajseterico. Po mnenju nekaterih politikov in strokovnjakov se resnično delo za pogajalce s tem šele pričenja.

Pogajanja bodo morala v omejenem časovnem obdobju ponuditi odgovore na vrsto dilem, med drugim kako tesne odnose bosta EU in Združeno kraljestvo ohranila po brexitu.


Da je potrditev začetka druge faze pogajanj o brexitu pomemben korak tako za mirno in uspešno ločitev Združenega kraljestva od Unije kot tudi za definiranje bodočega partnerstva med stranema, pa je tvitnila britanska premierka Theresa May.

Merkel: Še veliko dela

Nemška kanclerka Angela Merkel je napovedala, da Unijo v drug fazi pogovorov z Britanijo čaka še veliko dela. Januarja naj bile sprejete pogajalske smernice za tranzicijski režim, ki bo vstopil veljavo takoj po brexitu in naj bi trajal okoli dve leti.

V njem bi Združeno kraljestvo ostalo na notranjem trgu in v carinski uniji, moralo bi spoštovati pravni red EU in tudi vplačevati v njen proračun. Sam sporazum o izstopu naj bi bil sklenjen do oktobra, da bi bil lahko nato ratificiran do brexita, predvidenega za 29. marec 2019. Celovit sporazum o prihodnjih odnosih naj bi bil sklenjen šele, ko bo Združeno kraljestvo po brexitu postalo za EU tretja država.

V EU27 so se odločila za varovalko: pogajanja v drugi fazi bodo lahko napredovala, če bodo zaveze iz prve faze (finančna poravnava, pravice državljanov, irsko vprašanje) v celoti spoštovane in čim prej prelite v pravno besedilo.

To je je za EU ključno vprašanje, saj je glavni britanski pogajalec David Davis po sklenitvi kompromisa prejšnji teden relativiziral doseženo, češ da so rešitve pravno nezavezujoče namere in da mora biti za njihovo veljavnost biti sklenjen celoten sveženj.

Skupni predlogi za reformo območja z evrom

Vrh EU se je na drugih področjih končal v pričakovanih okvirjih. Nekoliko sta presenetila le Merklova in francoski predsednik Emmanuel Macron, ki sta napovedala skupne predloge Berlina in Pariza za reformo območja z evrom.

V prihodnjih mesecih naj bi se s predlogi za reformo evra ukvarjali finančni ministri. Glavna področja so skupna skupne finančne mreže sklada za reševanje bank, preoblikovanje kriznega mehanizma ESM v evropski denarni sklad in skupnega jamstva za hranilne vloge. Prve odločitve naj bi sprejeli junija.

Glede najbolj žgočega vprašanje, obveznih kvot za begunce, poenotenja stališč ni bilo. Tudi glede tega naj bi bile rešitve sprejete junija. Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker sicer opozarja, da je zakonodaja lahko sprejeta s kvalificirano večino glasov članic, če ne bo soglasja članic.