Vrata v Evropo bodo še ostala zaprta

Evropske države bolj kot na temeljito prenovo priseljenske politike stavijo na ukrepe za preprečevanje katastrof.

Objavljeno
21. april 2015 00.11
Greece Migrants Drown
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj
Bruselj – »Evropa nima več alibija,« je na začetku zasedanja vodij diplomacij EU v Luxembourgu sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Federica Mogherini. »Sredozemlje je naše morje,« je utemeljevala odgovornost EU za preprečevanje tragedij.

Glavno vprašanje, ki se postavlja v evropskih razpravah po novih tragedijah, je, kaj bi Unija sploh lahko naredila. Po besedah Federice Mogherini morajo v Bruslju spodbuditi politično ukrepanje. Toda nadzor zunanje meje EU in odločanje o sprejetju ubežnikov je v pristojnosti članic, ki so v zvezi s priseljevanjem iz Afrike in Bližnjega vzhoda doslej bolj obtoževale druga drugo in potiskale glavo v pesek, kot da bi se odločale za usklajeno ukrepanje.

Vodje diplomacij so na posebnem kriznem srečanju, ki so se ga udeležili še ministri za notranje zadeve, premlevali, kaj bi lahko storili. Zadržkov do skupnih operacij reševanja beguncev na morju je bilo slišati manj kot pred zadnjima tragedijama. »Reševanje mora biti bolje organizirano in financirano na evropski ravni,« je povedal nemški minister za notranje zadeve Thomas de Maizière. Kljub katastrofam na morju je njegova britanska kolegica Theresa May omenjala le bitko proti kriminalcem, ki tihotapijo ljudi.

Nujna bo usklajeno delovanje

Nemčija in Velika Britanija sta v zadnjih tednih opozarjali, da bi velike operacije reševanja še spodbujale tihotapce k prevozu nesrečnikov z libijske obale proti odprtemu morju. De Maizière je opozoril, da bo prebežnikov še več, če se bomo odločili le za reševanje na morju. EU po njegovem mnenju potrebuje usklajeno akcijo, ki bi vključevala bitko proti tihotapcem in stabiliziranje Libije. Poleg tega bi si morali prizadevati za organizirano priseljevanje, ki bi vključevalo razporeditev beguncev po vsej Evropi.

»Pripraviti se moramo na prihod več deset tisoč ali več sto tisoč ljudi,« je opozoril luksemburški zunanji minister Jean Asselborn. Kako bi si države lahko razdelile sistem kvot za priseljence, je povsem nejasno. Levji delež prosilcev za azil – lani jih je bilo v celotni EU 626.905 – pride zgolj v pol ducata držav: v Nemčijo, na Švedsko, v Francijo, Italijo, veliko Britanijo, Avstrijo. V Avstriji, ki ima štirikrat več prebivalstva kot Slovenija, je bilo lani po podatkih Eurostata registriranih več kot 28.000 prosilcev. V Sloveniji jih je bilo le 385.

Pomanjkanje solidarnosti

Po drugi strani sredozemske članice na čelu z Italijo bentijo nad pomanjkanjem solidarnosti znotraj Unije, saj morajo za varovanje meje in prvi sprejem beguncev skrbeti bolj ali manj same. Lani jeseni je Rim končali operacijo Mare Nostrum, ki ji v številnih članicah niso bili naklonjeni, ker da z reševanjem ljudi – v letu dni so jih rešili 150.000 – preveč spodbuja begunce na pot čez morje. Evropska agencija Frontex je nato začela operacijo Triton, ki je po opremljenosti, kadrovski opori in obsegu delovanja precej manjša.

Denimo, ladje lahko plujejo in pomagajo italijanskim organom le v bližini obale. Zato je bil izkupiček skromen, rešili so le več tisoč ljudi. Financiranje Tritona je s tremi milijoni evrov na mesec glede na razsežnosti bolj simbolično. Evropska politika bo morala ukrepati. Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je za četrtek sklical izredni vrh EU, na katerem naj bi voditelji 28 članic razpravljali o sprejetju takojšnjih ukrepov.

Mogherinijeva in evropski komisar za notranje zadeve Dimitris Avramopulos sta predstavila načrt takojšnjih ukrepov z desetimi točkami, ki ga bodo dobili na mizo voditelji. V njem je predvidena širitev Tritona in njegovo boljše financiranje. Sistematično naj bi se lotili zajetja in uničevanja ladij, ki jih uporabljajo tihotapci. Načrtujejo tudi uporabo pozitivnih izkušenj, pridobljenih med operacijo Atalanta proti piratom ob somalijski obali.

V pripravi bo projekt sprejemanja ljudi, ki potrebujejo zaščito, v vseh članicah EU. Poleg tega naj bi pripravili nov program hitrega vračanja nezakonitih migrantov. Posebno težko utegne biti uresničevanje želja po obračunu s tihotapci v tranzitnih deželah. V Libiji je spopadanje s tihotapci na terenu videti kot misija nemogoče. Tudi evropska strategija za stabilizacijo razmer v tej države je še daleč od uresničitve.