Vrh EU-Kitajska: Skupni jezik pri podnebnih spremembah, manj pri trgovini

Vrh EU in Kitajske se je zaradi razlike v stališčih članic Unije znova končal brez sklepne izjave.

Objavljeno
02. junij 2017 20.01
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj

Voditelji ustanov EU in Kitajske so se v luči napovedanega umika ZDA iz pariškega podnebnega sporazuma na srečanju v Bruslju zavzeli za okrepitev sodelovanja na področju boja proti podnebnim spremembam. Vendar pa so nekatere razlike na področju trgovine preprečile sprejem skupne izjave o nadaljevanju uresničevanja pariškega dogovora, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Na srečanju je beseda sicer tekla o različnih aktualnih temah v medsebojnih odnosih in pa o aktualnih vprašanjih v mednarodni skupnosti.

Kot je po pogovorih dejal predsednik evropskega sveta Donald Tusk, je bil to po njegovi oceni najbolj obetaven in produktiven vrh v zgodovini tovrstnih srečanj med stranema. EU in Kitajska se strinjata, da morata iskati vidike, ki ju združujejo, in se ne osredotočati na razlike. Tusk je ocenil, da jim je to v četrtek in danes uspelo.

Srečanje se je sicer precej zavleklo, tako da so se Tusk, predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker in kitajski premier Li Keqiang pred novinarji pojavili s kar triurno zamudo. Juncker je zamudo komentiral z besedami, da so se imeli veliko za pogovoriti in da ima raje dolga kot kratka srečanja. Kratka srečanja po njegovih besedah običajno pomenijo, da med stranema prevladajo razlike, pri dolgih pa gre za iskanje rešitev.

EU in Kitajska sta sicer vsebinsko uskladili skupno izjavo, v kateri bi se strani zavezali, da bosta v celoti uresničili pariški dogovor, zniževali raven izpustov toplogrednih plinov, razvijali zelene tehnologije in prispevali k zbiranju obljubljenih 100 milijard dolarjev za pomoč revnejšim državam pri spopadanju s podnebnimi spremembami.

Vendar pa so razlike med nekaterimi članicami EU in Kitajsko na področju trgovine preprečile njen sprejem. Izjava naj bi bila namreč del sklepov vrha, a teh zaradi razlik glede dolgoletne kitajske želje po priznanju statusa tržnega gospodarstva niso mogli sprejeti. Še enkrat več se je torej vrh EU in Kitajske končal brez sklepne izjave.

Trumpova velika napaka

EU in Kitajska sta se po četrtkovi napovedi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da se ZDA umikajo iz pariškega podnebnega sporazuma, po Tuskovih besedah vseeno odločili, da okrepita sodelovanje na področju boja proti podnebnim spremembam. »To pomeni, da sta EU in Kitajska danes pokazali solidarnost s prihodnjimi generacijami in odgovornost za ves planet,« je orisal predsednik evropskega sveta.

Unija in drugo največje svetovno nacionalno gospodarstvo sta po Tuskovih besedah prepričana, da je bila odločitev Trumpove administracije velika napaka, celo večja od odločitve, da ne ratificira kjotskega protokola. »A boj proti podnebnim spremembam in vse raziskave, inovacije in tehnološki razvoj, ki ga spremljajo, se bodo nadaljevale, z ali brez ZDA,« je dodal. Juncker je medtem poudaril, da pri energetskem prehodu na obnovljive vire energije ni vzvratne prestave.

V skladu s pričakovanji sta EU in Kitajska kot strateški partnerici na številnih področjih v luči po srečanju v luči nepredvidljivega Trumpa, ki s svojimi besedami in dejanji postavlja pod vprašaj multilateralno ureditev, izpostavili skupni »temeljni interes za ohranitev in krepitev sistema mednarodnih odnosov, ki temelji na pravilih«. »V teh težkih časih imamo skupno odgovornost za zaščito tega sistema in za dokaz njegove dodane vrednosti v vseh vidikih naših odnosov,« je dejal Tusk.

Neravnovesje pri naložbah

Kot rečeno, pa je med stranema precej več odprtih vprašanj na področjih trgovine in investicij. EU in Kitajska sta sicer podpisali sporazume o zaščiti intelektualne lastnine, o sodelovanju pri vprašanjih carinskih postopkov ter pri raziskavah in razvoju, Bruselj in Peking pa sta začela dialog o vprašanju državnih pomoči v gospodarstvu, ki so pogosto kamen spotike v evropsko-kitajskih odnosih.

Vseeno pa je padlo tudi nekaj kritičnih besed. Juncker je tako že pred srečanjem Peking pozval k odpravi omejitev za naložbe evropskih podjetij. Spomnil je, da so se lani kitajske naložbe v EU povečale za 77 odstotkov, evropske naložbe na Kitajskem pa nazadovale za 25 odstotkov. »To kaže na to, kako je še vedno težko poslovati na Kitajskem,« je pripomnil. Napredek si sicer v Bruslju obetajo od sporazuma o lajšanju medsebojnih investicij, o katerem potekajo pogovori.

Li se je na to podzval z besedami, da je javna razprava o tovrstnih vprašanjih znak medsebojnega zaupanja. Priznal pa je, da imajo na Kitajskem na tem področju še kar nekaj prostora za izboljšave. Vseeno upa, da bo Kitajska ostala magnet za tuje naložbe.

Li je bil na drugi strani kritičen do evropskih načrtov za nova orodja za zaščito pred poceni kitajskim uvozom. Zatrdil je, da morajo biti ti skladni s pravili Svetovne trgovinske organizacije. »Brez pravil bi bil ta svet džungla. Samo prosta trgovina je pravična trgovina,« je zatrdil.

Po pričakovanjih so se na današnjem vrhu gospodarska vprašanja križala tudi z vprašanji spoštovanja človekovih pravic in delovanja pravne države na Kitajskem. Evropska stran je izrazila zaskrbljenost zaradi primerov nespoštovanja človekovih pravic, EU in Kitajska pa naj bi pogovore o teh vprašanjih še ta mesec v okviru nadaljevanja dvostranskega dialoga o človekovih pravicah.