Vzhod in zahod iščeta rdečo nit

Višegrajske države proti obveznemu sprejemu beguncev, odkupile bi se s financiranjem varovanja v Libiji.
Objavljeno
14. december 2017 22.11
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj
Bruselj – Ko gre za gospodarsko in denarno unijo, je ločnica med severom in jugom, pri migracijah pa med vzhodom in zahodom. To je ob začetku vrha EU pojasnil predsednik evropskega sveta Donald Tusk in se opravičil za svoja – geografska poenostavljanja.

Takšne delitve da spremljajo čustva, zaradi katerih se je »težko dogovoriti in najti racionalne argumente za razpravo«. Zato bi si v njegovih očeh morali še bolj kot prej prizadevati za enotnost. A Poljak Donald Tusk je s svojo analizo, pripravljeno za današnjo večerjo voditeljev 28 članic Unije, še enkrat povzročil delitev evropskih duhov. Sistem obveznih kvot, ki je bil uveden ob izbruhu krize leta 2015, je označil za nedelujoč in razdiralen za EU. Namesto tega predlaga osredotočanje na varovanje zunanje meje in hitrejše vračanje ljudi, ki ne izpolnjujejo pogojev za zaščito.

Najodločenjše zagovornice obveznih kvot za premeščanje prosilcev za azil so bile države na zunanji meji Unije, v katere se je zateklo največ ljudi, predvsem Grčija in Italija. Tudi ciljne države na čelu z Nemčijo so zagovornice takega sistema. V svojem predlogu reformne dublinskega azilnega sistema, ki ga je predlagala evropska komisija, bi članica morale za vsakega prosilca iz kvote, ki ga ne bi sprejela, plačati 250.000 evrov. »Predloge, ki smo jih dobili od predsednika, niso zadostne,« je nemška kanclerka Angela Merkel kritizirala Tuska.

Pomanjkanje solidarnosti

Kanclerka meni, da so prizadevanja za urejanje vprašanj migracij zunaj območja EU sicer koristna, a v Evropi potrebujemo notranjo solidarnost. »Selektivne solidarnosti med članicami ne bi smelo biti,« pravi. »Dublin sploh ne deluje, zato potrebujemo solidarnostne rešitve,« je nadaljevala. Na njeno stran sta se odločno postavila avstrijski kancler Christian Kern in nizozemski premier Mark Rutte. »Ne more se zgoditi, da članice v EU 'kupujejo', kar jim je všeč, ne bi pa bile solidarne,« je ocenjeval Nizozemec.

Slovenija se je v svojih oceni razmer postavila med oba tabora. »Izjava Tuska je večinoma izraz dejanskega stanja,« je najprej ocenil premier Miro Cerar. Slovenija je sprejemala prosilce za azil v sistemu kvot, od predvidenih 567 jih je sprejela 232, kar je po deležu nad povprečjem članic Unije. Na ravni EU ponuja nekakšno kompromisno rešitev. Skladno z njim bi vprašanje mehanizma premeščanja izločila iz reforme dublinskega sistema in bi ga reševali ločeno z direktivo o začasni zaščiti.

Višegrajska četverica se je tik pred vrhom odločila za manever, s katerim je želela pokazati, da ne zavračajo solidarnosti, temveč le sistem obveznih kvot. Tako so voditelji četverice na sestanku s predsednikom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem in italijanskim premierom Paolom Gentilonijem obljubili 35 milijonov evrov za sklad EU za Afriko. V njegovem okviru bi sofinancirali nadzor meja v Libiji in preprečevali nezakonite migracije iz Afrike v Italijo. Madžarski premier Viktor Orbán je naredil korak v kontekst – k enotnosti EU.

Razklana večina

Tudi Juncker je odločitev o 35 milijonih razglasil za dokaz, da so »višegrajske države, kar zadeva solidarnost, povsem usklajene z Italijo in drugimi«. Prepričane so, da je migracijski pritisk na Evropo mogoče učinkovito rešiti samo z varovanjem zunanjem meje in odpravljanjem njegovih vzrokov. »Ne obstaja človekova pravica do poti v EU,« je povedal slovaški premier Robert Fico. Opozoril je, da je v sistem obveznih kvot mogoče uvesti kvalificirano večino članic, a na tak način da bi EU razdelili.

Pri drugih temah vrha je sicer veliko več enotnosti kot pri migracijskem vprašanju. Po zadostnem napredku v pogajanjih z Londonom o ločitvenih vprašanjih bo sprejeta odločitev o premiku v drugo fazo, v kateri bodo na mizi prihodnji odnosih z Združenim kraljestvom. Tudi kot odgovor na politične zaplete v Londonu voditelji EU27 pričakujejo, da se doseženo v pogajanjih čim prej prelije v pravno zavezujoč tekst. Resnejša obravnava reform območja z evrom je že tako predvidena za prihodnje leto, podaljševanje gospodarskih sankcij proti Rusiji pa je »rutinska operacija«.