Za dokončno pot v trajni mir

Podali so se na pot, peš, da bi opozarjali na usodo zapornikov, obsojenih baskovskega terorizma. Pohodniki, med njimi tudi nekateri poslanci, so krenili na pot že v četrtek, od zapora do zapora v pariški regiji,­ kjer ti bodisi francoski bodisi španski Baski prestajajo kazen. Danes je velik zbor v njihovo podporo pričakovati v Parizu.

V francoskem glavnem mestu se bodo zbrali vsi, ki verjamejo v trajen mir v Baskiji. Tako imenovani Artisans de la paix – civilna skupina aktivistov iz francoske Baskije – so podobna množična zborovanja priredili že večkrat, za demokratizacijo Baskije pa so ključni, saj so odločilno prispevali k mirovnemu procesu in temu, da je baskovski terorizem predal orožje: Eta se je uradno razorožila letos, 8. aprila. A korenito se regija spreminja že od leta 2011, ko je bilo podpisano premirje in se je začel proces sprave, kar se očitno kaže tudi v uspešnem usmerjanju energije v ­ustvarjalnost.

Cilj pobud, kot je današnja v Parizu, je senzibilizirati javnost ter opozoriti francosko in špansko vlado na sporen »posebni« režim baskovskih kaznjencev ter doseči, da bi ga za dobro dokončnega miru umaknili.

Poziv javne osebnosti

Pred kratkim se je za baskovske zapornike javno zavzela tudi francoska pisateljica Marie Darrieussecq (v slovenščini je mogoče brati njen roman Svinjarije), ki je v Le Mondu je zapisala, kako je treba poskrbeti, da bodo lahko odslužili kazen v domači regiji. Znano je, so obsojeni za terorizem zdaj »sistematično razpršeni« po različnih zaporih v Španiji in Franciji, kjer naj bi, »daleč od doma«, odsedeli po deset, dvajset in tudi več let. Mogoče si je predstavljati, kaj pomeni tolikšna oddaljenost za svojce in druge, ki jih obiskujejo. Zapornikov, obsojenih baskovskega terorizma, je v Franciji okrog 60, medtem ko jih je v Španiji več kot 250. Pisateljica je prepričana, da jih je treba prestaviti v zapor bližje domu, tiste tik pred koncem kazni in bolne pa izpustiti na prostost. Samo takšno rahljanje da je lahko dokončna pot do trajnega in pravičnega miru v Baskiji. Medtem je bilo v regiji, kot nekakšen odmev Katalonije, 6. decembra, na dan španske ustave, slišati nekatere zahteve po baskovski republiki.